Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dela (6.034-6.058)


  1.      šíliti  -im nedov. (í ȋ) delati ostro, koničasto: šiliti konico; šiliti z nožem, s šilčkom / šiliti svinčnik ♪
  2.      šílo  -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljaril ♦ zool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja ♪
  3.      šímbas  -a m (ȋ) meso iz spodnjega dela govejega hrbta: kupiti šimbas ♪
  4.      šíniti  -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. nenadoma, zelo hitro a) iti, steči: šinil je iz hiše na cesto; šiniti v sobo, po stopnicah; kakor blisk šine skozi vrata / motor je šinil mimo hiše zelo hitro zapeljal; ptica šine v gnezdo zelo hitro zleti / kri je šinila iz rane brizgnila; plameni so šinili proti nebu se nenadoma dvignili b) vstati: šiniti iz postelje / šiniti na noge; razburjeno je šinil pokonci 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: bliski so šinili na vse strani; skozi okna je šinil svit / posmehljiv nasmeh mu je šinil čez obraz; od jeze ji je šinila kri, rdečica v lica je zardela / ta misel mi je šinila skozi možgane; nič mi ni šinilo na pamet ničesar se nisem spomnil / nikoli več ga ne bom videl, je šinilo vanj ● ekspr. jezen pogled ji je šinil na soseda jezno ga je pogledala; ekspr. ali vam je šinil strah v kosti ali ste se prestrašili ♪
  5.      šíntar  -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: šintar je odpeljal truplo poginulega konja / mestni šintar 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: k temu šintarju ne grem več, čeprav bi me zob spet začel boleti; ne bodi tak šintar ♪
  6.      šíriti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice 3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti revolucionarne ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil 5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo šíriti se 1. pojavljati se, nastopati a) na vedno večji površini: še vedno je lilo in povodenj se je širila; požar se je hitro širil / svetloba se širi v ravni črti / iz pekarne se je širil vonj po svežem kruhu b) v vedno večjem številu: z iznajdbo tiska so se knjige hitro širile c) pri vedno večjem številu osebkov: bolezen se je širila hitro, po vsej deželi / o njem se širijo različne govorice 2. navadno s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: okoli poslopja se širi park; dvorišče se širi od hiše do ceste; nad pokrajino se širi jasno nebo ● knjiž., ekspr. srce se mu je širilo od sreče zelo je bil srečen širèč -éča -e: cvet se je odprl, šireč okoli sebe prijeten vonj; nad dolino šireča se megla šírjen -a -o: glasilo društva je bilo širjeno ilegalno ♪
  7.      širjáva  -e ž (ȃ) 1. knjiž. prostranstvo: nenaseljene širjave severnega dela dežele; studenec je bil temna lisa na snežni širjavi / ladja se je izgubila v širjavah oceana / širjave noči 2. zastar. širina: presoditi širjavo nasipa / tovarna je začela rasti na širjavo v širino ♪
  8.      širokogrúdnost  -i ž (ú) knjiž., ekspr. širokosrčnost: s širokogrudnostjo si je pridobil naklonjenost sodelavcev ♪
  9.      šírom  prisl. (ȋ) knjiž. (na) široko: otroci imajo oči širom odprte / širom okrog so raztresene vasice; brigade delajo širom po domovini ♪
  10.      šív  -a m (ȋ) 1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu // nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden // med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive 2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi 3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi // med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv ◊ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv ♪
  11.      šiválna  -e ž (ȃ) 1. redko šivalnica: delavke iz šivalne 2. star. šivanka: vdeti nit v šivalno ♪
  12.      šivár  -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko ♪
  13.      šivíljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šivilje ali šiviljstvo: šiviljska delavnica / šiviljska obrt / šiviljska vajenka ♪
  14.      škàf  škáfa m (ȁ á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo ♪
  15.      škáfarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škafarje ali škafarstvo: škafarska obrt / škafarski delavec ♪
  16.      škáfov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na škaf: škafovo dno / delati škafove doge ♪
  17.      škandál  -a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal ♪
  18.      škandalózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki vzbuja ogorčenje, zgražanje: škandalozno dejanje; njegovo življenje je škandalozno / škandalozni podatki o poteku dela // ekspr. zelo slab, nekvaliteten: škandalozni izdelki; njegovo znanje je škandalozno škandalózno prisl.: škandalozno se oblačiti, vesti; škandalozno slab izdelek ♪
  19.      šklepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna, vrata šklepetajo ob vsakem stresljaju; grmelo je, da so šipe šklepetale / po cesti so šklepetali vozovi so se šklepetaje premikali b) zaradi drgetanja: zobje jim šklepetajo od mraza, strahu / ekspr. šklepetati s čeljustmi c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh: za hribom je šklepetala strojnica šklepetáje: vrata so se šklepetaje odprla šklepetajóč -a -e: šklepetajoč z zobmi, mu je odpirala; šklepetajoča okna ♪
  20.      šklepétniti  -em in šklepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: ob poku so vsa okna šklepetnila b) zaradi drgetanja: zobje so mu glasno šklepetnili c) zaradi udarca, delovanja sploh: šklepetnil je zapirač puške / pod nogami mu je šklepetnila pločevina ♪
  21.      šklòc  medm. (ȍ) posnema glas pri premiku, sprožitvi priprave: ključavnica se je zaskočila, škloc, in niso mogli ven; škloc, škloc, so delali fotografski aparati ♪
  22.      škóda 1 -e ž (ọ́) 1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine: oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč dinarjev škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi pa nobene; trpeti škodo; tudi on je na škodi je oškodovan; zmotiti se v svojo škodo / ekspr. škoda gre v milijone; povrniti škodo / gmotna, gospodarska škoda ♦ jur. lovska škoda ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; naključna škoda ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti // sprememba določenega stanja na slabše: mati je z razvajanjem otroku naredila veliko škode; taki filmi povzročajo škodo pri mladini; moralna, politična škoda / brez škode lahko črtaš nekatere odstavke; poudarjanje oblike na škodo vsebine; priče so govorile v njegovo škodo 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža a) v zvezi z za da kaj po vrednosti presega določen namen: te obleke je škoda za doma; škoda je fanta za tako delo; elipt. škoda časa, denarja za to b) z nedoločnikom nekoristnost, neprimernost kakega dejanja: škoda ga je poslušati; zdi se mu škoda hoditi v mesto; elipt. škoda spati v tako lepem vremenu c) obžalovanje: ali ni škoda blaga, kruha; takega človeka je zelo škoda / kot vzklik kakšna škoda č) pog. omalovaževanje: ne bi bilo dosti škode, če ga ne bi bilo / elipt. razbil se mi je vrč. Prava škoda / škoda besed ni vredno govoriti ♪
  23.      škóden 2 -dna -o prid. (ọ̄) star. ki povzroča, dela škodo; škodljiv: škodna žival / zanetiti ogenj tako, da ni nikomur škoden ♪
  24.      škóditi  -im nedov. in dov. (ọ̄ ọ̑) 1. povzročati, delati, da je kdo deležen a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: boji se, da bi mu jed škodila; vročina mi škodi; ta zdravila bolj škodijo kot koristijo / škoditi zdravju b) česa slabega, neugodnega sploh: on ti ne more škoditi; s to odločitvijo si je samo škodil / ekspr. tako je pameten, da mu kar škodi / taki ukrepi škodijo gospodarstvu / škoditi slovesu, ugledu koga 2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodilo, če bi se malo učil b) zadržano privolitev: pojdimo jest, pit. Ne bi škodilo c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodilo, če bi malo delal, shujšal ♪
  25.      škodljív  -a -o prid., škodljívejši (ȋ í) ki komu (zdravstveno) škodi: škodljivi plini; te snovi so človeku, za človeka zelo škodljive / škodljiv zdravju // ki povzroča, dela škodo: škodljive živali / škodljiv človek / moralno, politično škodljiv članek; škodljive ideje škodljívo prisl.: škodljivo delovati, vplivati na kaj ♪

   5.909 5.934 5.959 5.984 6.009 6.034 6.059 6.084 6.109 6.134  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA