Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dela (4.959-4.983)
- razkladálec -lca [u̯c] m (ȃ) delavec, ki razklada: razkladalci in šoferji / razkladalec vagonov ♪
- razkládati -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj z vozila, živali: razkladati deske, vreče / delavci že razkladajo; razkladati ladjo, vagon 2. raba peša delati, da pride kaj na več mest; razlagati: razkladati listine po mizi / začela je razkladati kupljeno blago 3. ekspr. govoriti, pripovedovati: razkladati svoje modrosti; vsakomur je razkladala o svojih težavah / avtor razklada v članku svoje nazore 4. star. razlagati, tolmačiti: razkladati naravne pojave, sanje; natančno razkladati ♪
- razklépati -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da se konca česa ne stikata več: razklepati členke pri verigi 2. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razklepali so školjke in jih jedli / počasi je razklepal pest; sklepala in razklepala je roke od obupa jih dajala v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž.: razklepati oči odpirati; cvetni listi se že razklepajo odpirajo 3. (s silo) delati, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: razklepal je prijateljeve prste, ki so trdno držali njegovo roko 4. knjiž. delati, da kdo ni več vklenjen: razklepati ujetnika ● knjiž. razklepati veje razmikati ♪
- razkopávati -am nedov. (ȃ) 1. s kopanjem delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: razkopavati zemljo; razkopavati z motiko, s prsti // delati, da kaj ni več skupaj, na kupu sploh: razkopavati pepel, sneg; delavci previdno razkopavajo razvaline 2. s kopanjem delati, da je kaj poškodovano, uničeno: razkopavati ceste // ekspr. delati kaj poškodovano, uničeno sploh: težki tovornjaki razkopavajo asfalt / razkopavati mravljišča razdirati 3. ekspr. spravljati v nered: ne razkopavaj omare ♪
- razkosávati -am nedov. (ȃ) iz celote delati kose, dele: razkosavati zemljo / klavec je pravkar razkosaval zaklanega prašiča ♪
- razkrájati -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: kačji strup razkraja kri; razkrajati les, listje; hranilne snovi se v telesu razkrajajo; hitro, počasi se razkrajati / s kuhanjem vitamine razkrajamo uničujemo // kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrajajo beljakovine; mlečna kislina se razkraja v vodo in ogljikov dioksid / kemično razkrajati 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja razkrajajo organizacijo; pren. to je razkrajalo okupatorjevo bojno moralo 3. knjiž. delati, povzročati, da česa ni več: svetloba je začela razkrajati temo; megla se je začela razkrajati; pren. njihova dobra volja se je razkrajala razkrajajóč -a -e: razkrajajoče delovanje bakterij; razkrajajoče se
listje ♪
- razkrápljati -am nedov. (á) delati, povzročati, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkraplja kokoši; ovce so se prestrašile in se začele razkrapljati; gledalci se že razkrapljajo ♪
- razkrínkati -am dov. (ȋ) sneti krinko: razkrinkati pustno šemo; maškare so se razkrinkale // ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: na sestanku so ga razkrinkali; z govorjenjem se je sam razkrinkal / razkrinkati imperialistično politiko / članek je razkrinkal nepoštenost nekaterih sodelavcev razkril; razkrinkati zaroto odkriti; policija je končno razkrinkala nevarnega zločinca našla, odkrila razkrínkan -a -o: razkrinkan goljuf; razkrinkani sovražni načrti ♪
- razkrinkávati -am nedov. (ȃ) snemati krinke: razkrinkavati maškare; drug za drugim so se razkrinkavali // ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkavati nasprotnike / razkrinkavati sovražne načrte ♪
- razkrinkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor dela, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: dramatik je duhovit razkrinkovalec malomeščanstva / razkrinkovalec pristranske kritike ♪
- razkrinkováti -újem nedov. (á ȗ) snemati krinke: razkrinkovati pustne šeme // ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovati nasprotnike / pisec v delu razkrinkuje fašistično politiko razkrinkujóč -a -e: zameril se jim je, razkrinkujoč njihove namene ♪
- razkrívati -am nedov. (í) 1. odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkrivati grede / pokrivati in razkrivati otroka; med spanjem se razkriva // s strehe odstranjevati kritino: razkrivati streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: prekratko krilo ji razkriva noge 3. delati znano kaj prikritega, skrivnega: razkrivati prave cilje vojne; razkrivati nepoštenost ljudi // delati znano sploh: razkrivati učencem lepote domače poezije 4. delati, da kaj izve kdo drug: razkrivati komu svoje misli, načrte; razkrivati skrivnosti 5. biti zunanji izraz, znamenje česa: pisateljevo pripovedovanje razkriva dobro poznavanje zgodovine razkrívati se 1. redko odkrivati se: ljudje so vstopali in se razkrivali 2. ekspr. postajati viden, kazati se:
pred izletniki so se začeli razkrivati vrhovi gor ♪
- razkrojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razkraja: razkrojevalci odmrlih rastlin in živali / knjiž. razkrojevalci delavske enotnosti ♪
- razkrojeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: razkrojevati hranilne snovi 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: to je začelo razkrojevati stranko / razkrojevati delavsko enotnost ♪
- razlagálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razlaga: razlagalec pesnikovega dela, svetega pisma / avtor in razlagalec glasbene oddaje ♪
- razlágati -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone /
publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6. podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov ♪
- razlíčica -e ž (ȋ) vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela: ohranile so se številne različice te pesmi; različica napeva, plesa / ta filozofska smer je le različica pozitivizma / pomenske različice pojma / v prislovni rabi: napisati kaj v dveh različicah; ta mit se pojavlja v več različicah ♪
- razlíka -e ž (ȋ) 1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi: razlika nastane, obstaja, se poveča; odpraviti razlike; spoznati, ugotoviti razlike; bistvena, majhna, opazna, velika razlika; razlika med človekom in živaljo; razlike med spoloma; razlika v barvi, obliki, velikosti; razlike v ceni, kakovosti izdelkov; razlike v izobrazbi, vzgoji; razlike v pogledih / pomenske in stilne razlike med besedami / časovna razlika; družbene, politične, socialne razlike; podnebne, temperaturne razlike; višinska razlika / razlika je, če dobiš dobro ali slabo oceno 2. znesek, za katerega je zmanjšan, presežen določeni, potrebni znesek: dobiti, izplačati razliko 3. mat. število, ki se dobi pri odštevanju: izračunati razliko dveh števil; razlika in vsota 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z brez izraža podkrepitev trditve: povabil je vse, brez razlike 5. publ., v prislovni rabi, v zvezi z
razliko izraža omejevanje prej povedanega: brata sta si zelo podobna, z razliko, da je mlajši nekoliko večji ● on dela razlike ne ravna z vsemi enako; publ. v razliko od drugih moštev je naše dobro v primerjavi z drugimi moštvi; publ. za razliko od prve tekme so naši tekmovalci drugo tekmo dobili prvo tekmo so izgubili, v drugi pa so zmagali ◊ šport. izenačiti razliko v golih; premagati nasprotnika z dvema goloma razlike ♪
- razlikávati -am nedov. (ȃ) obrt. z likanjem, navadno na narobni strani, delati gladko: razlikavati gube / razlikavati šive z likanjem na narobni strani razdeljevati robove šivov ♪
- razljudováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. delati, povzročati, da kaj ni več naseljeno, poseljeno: vojna razljuduje dežele ♪
- razložljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da razložiti: težko razložljiv pojav; njegova dela so razumljiva in razložljiva ♪
- razmajávati -am nedov. (ȃ) povzročati, delati, da kaj ni več trdno, stabilno: razmajavati stole ♪
- razmákati -am nedov. (ȃ) delati kaj zelo mokro, mehko, navadno z vodo: nalivi razmakajo zemljo ♪
- razmaščeváti -újem nedov. (á ȗ) odstranjevati mast, maščobo iz česa: razmaščevati kosti za izdelavo kleja ♪
- razmazováti -újem nedov. (á ȗ) delati, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazovati lepilo po papirju ♪
4.834 4.859 4.884 4.909 4.934 4.959 4.984 5.009 5.034 5.059