Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dela (4.909-4.933)


  1.      razbárvati  -am dov. (ȃ) narediti, da kaj nima več kake barve: razbarvati les, tkanino; sod, v katerem je bilo rdeče vino, je treba razbarvati; razbarvati z alkoholom / razbarvati lase / to sredstvo razbarva; pulover se je pri pranju razbarval; knjiž. obleka se je na soncu razbarvala je obledela razbárvan -a -o: razbarvana jopica ♪
  2.      razbijáč  -a m (á) kdor razbija: razbijač skal / skupina razbijačev je napadla sedež stranke / ekspr. razbijač delavske solidarnosti ♪
  3.      razbíjati  -am nedov., stil. razbijála (í) 1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele: razbijati skalo; razbijati s kladivom; skala se je kotalila po bregu in se razbijala / razbijati na manjše dele; pren., ekspr. s svojim delovanjem razbija temelje naše družbe ♦ fiz. razbijati atome // nasilno delati, da se kaj zelo poškoduje: stavkajoči delavci so razbijali stroje; v pijanosti razbija // delati, povzročati, da kaj zaradi udarca, padca a) razpade na majhne, drobne dele: nerodna je, pri pomivanju pogosto razbija posodo; tanki kozarci se radi razbijajo b) se zelo poškoduje, uniči: otroci pri igri razbijajo igrače; razbijati pohištvo 2. udarjati z nogo, z roko ob kaj: konji so razbijali ob tla; razbijati s pestjo po vratih; močno razbijati // nav. ekspr. s takim udarjanjem delati, povzročati (velik) hrup: pijanec je kričal in razbijal; ne razbijaj, saj boš zbudil celo hišo 3. ekspr. glasno igrati, močno tolči: vsako popoldne sede za klavir in razbija; razbijati na boben / glasba mu razbija po glavi, v ušesih zaradi prevelike glasnosti neprijetno učinkuje nanj 4. ekspr. močno biti, utripati: srce ji je razbijalo od strahu / žila na senceh mu razbija; brezoseb. v glavi mi divje razbija 5. nav. ekspr. delati, povzročati, da kaka celota preide v dele: razbijati prevelika obdelovalna zemljišča / razbijati skupine v več manjših // delati, povzročati, da kaj prenehava obstajati: s svojim vmešavanjem rada razbija zakone / razbijati sovražnikove patrulje / razbijati enotnost 6. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razbijati iluzije; z dokazovanjem razbijati zmotne teorije ● ekspr. strokovnjaki si že dolgo razbijajo glave s tem problemom veliko razmišljajo o njem; ekspr. s tem si ne bom razbijal glave delal skrbi; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni razbijáje: razbijaje po vratih, je zbudil otroke razbijajóč -a -e: umiriti razbijajoče srce ♪
  4.      razblínjati  -am nedov. (í) nav. ekspr. 1. delati, povzročati, da česa ni več: razblinjati iluzije, utvare 2. knjiž. delati, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: različni opisi razblinjajo zgodbo razblínjati se 1. prenehavati biti, obstajati: dim se je začel razblinjati; prijeten občutek se razblinja kot milni mehurčki / vse se razblinja v nič // izginjati, minevati: naše upanje se razblinja / napetost in nemir sta se počasi razblinjala 2. knjiž. postajati neizrazit, nejasen: v sodobnih umetnostnih smereh se forma razblinja razblinjajóč -a -e: razblinjajoče se meglice ♪
  5.      razborítost  -i ž (ȋ) 1. ekspr. naglost, vročekrvnost: zaradi svoje razboritosti med sodelavci ni bil priljubljen // živahnost, nemirnost: razboritost otrok jo je izčrpavala 2. zastar. bistroumnost, pametnost: ponosen je na sinovo razboritost ♪
  6.      razbremeníti  -ím dov., razbreménil (ȋ í) 1. (od)vzeti breme, težek predmet s česa: razbremeniti avtomobil; vozilo je treba dvigniti, da se razbremenijo vzmeti / z berglami je razbremenil bolno nogo / razbremeniti motor; pren. odkrit pogovor ga je razbremenil 2. narediti, da ima kdo manj dela, dolžnosti: otrok bo zbolel, če ga ne boste razbremenili; družine ne moremo popolnoma razbremeniti gospodinjskega dela ● obvoznica bo razbremenila ceste skozi mesto na njih bo manj prometa ◊ jur. razbremeniti posestvo hipotek razbremenjèn -êna -o: ukvarjal se je z otroki, da je bila žena razbremenjena ♪
  7.      razbremenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. jemati breme, težek predmet s česa: razbremenjevati tovorno vozilo; pren. s pripovedovanjem si je razbremenjeval vest 2. delati, da ima kdo manj dela, dolžnosti: gospodinjski stroji razbremenjujejo zaposlene ženske / razbremenjevati koga skrbi ♪
  8.      razbrizgávati  -am nedov. (ȃ) z brizganjem delati, da pride kaj na večjo površino: razbrizgavati vodo; blato se razbrizgava na vse strani / ekspr. iskre so se razbrizgavale po kovačnici razprševale ♪
  9.      razbúrjenost  -i ž (ȗ) stanje razburjenega človeka: hotel je prikriti svojo razburjenost; zardela je od razburjenosti; v razburjenosti sta se sprla ♪
  10.      razburkávati  -am nedov. (ȃ) delati razgibano, valovito: razburkavati morsko gladino // ekspr. vznemirjati, razvnemati: močna čustva ga razburkavajo ♪
  11.      razcepíti  in razcépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. po dolgem razsekati, razklati: razcepiti deblo, panj; s sekiro razcepiti; udaril je in hlod se je razcepil / vihar je razcepil vrh macesna preklal, razklal; noht se mu je razcepil / razcepiti na dvoje; pren., ekspr. blisk je razcepil noč // narediti, da kaj začne potekati v dve ali več smeri: razcepiti cesto; v dolini se proga razcepi / reka se razcepi v rokave; vejasto se razcepiti 2. ločiti v dele, skupine: stalni spori bodo razcepili organizacijo; prej enotno delavstvo se je razcepilo / razcepiti državo razdeliti ◊ fiz. razcepiti jedro uranovega izotopa; kem. razcepiti molekulo; mat. razcepiti polinom razstaviti ga na faktorje razcépljen -a -o: razcepljen jezik; razcepljeni lasje; razcepljeni smo na več taborov; drevesasto, viličasto razcepljen ∙ knjiž., redko duševno, notranje razcepljen človek razdvojen, razklan ♦ bot. razcepljeni list ♪
  12.      razcvèsti se  tudi razcvestì se -cvetèm se, in razcvêsti se -cvêtem se [-cvǝ- in -cve-] dov., razcvèl se razcvelà se in razcvêla se in razcvetèl se razcvetlà se in razcvêtel se razcvêtla se (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: zaradi tople pomladi se sadno drevje zgodaj razcvete / ekspr. vrt se razcvete / cvet se razcvete se odpre 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: njen obraz se je razcvel; po porodu se je spet razcvela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: po vojni se je mesto spet razcvelo // pojaviti se v veliki meri: razcvelo se je zanimanje za antično dramatiko / med njima se je razcvela ljubezen 4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: hlačni rob se hitro razcvete ● ekspr. od zadrege so se ji razcvela lica je zardela; ekspr. od pika se mu je razcvel nos postal temno rdeč; ekspr. ustnice so se ji razcvele v nasmeh nasmehnila se je razcvèsti tudi razcvestì, in razcvêsti knjiž. povzročiti, da kaj naredi cvet, cvete: pomlad razcvete češnje razcvèl -à -ò in razcvèl -a -o in razcvèl -êla -o: razcvela šmarnica; razcvelo dekle; prim. razcveteti se ♪
  13.      razcvetéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: češnja se je razcvetela; vrtnice se bodo kmalu razcvetele / ekspr. travniki so se že razcveteli / cvet se je razcvetel se je odprl; pren., ekspr. pomlad se je razcvetela; v meni se je razcvetelo novo upanje 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: hitro si je opomogla od bolezni in se spet razcvetela / od ljubezni se je kar razcvetel / razcvetela se je v lepotico 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: mesto se je razcvetelo v srednjem veku; obrt in trgovina sta se zelo razcveteli // pojaviti se v veliki meri: razcveteli sta se prevodna in izvirna književnost / ob reki so se razcveteli šotori / med njima se je razcvetela ljubezen 4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: ker so hlače predolge, se je rob hitro razcvetel ● ekspr. na obrazu se ji je razcvetela rdečica zelo je zardela razcvetèl in razcvetél -éla -o: komaj razcvetelo dekle; razcvetelo drevo razcvetèn -êna -o: razcvetena jablana, glogova vejica; prim. razcvesti se ♪
  14.      razčesávati  -am nedov. (ȃ) 1. s česanjem delati, da kaj ni več sprijeto, razmršeno: razčesavati brado; razčesavati si lase / razčesavati predivo; pren., ekspr. veter razčesava travo 2. s česanjem delati, da kaj ne obstaja več: razčesavati kite; razčesavala si je pričesko, ki so ji jo naredili pri frizerju 3. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: razčesavati krpo / razčesavati na kose ♪
  15.      razčlénjati  -am nedov. (ẹ́) razčlenjevati: doline razčlenjajo gorovje / podrobno razčlenjati vsebinske in oblikovne prvine dela ♪
  16.      razčlenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razčlenjevati: razčlenjevanje prostora s stebri, premičnimi stenami / razčlenjevanje je potrdilo domnevo; kritično, podrobno razčlenjevanje; razčlenjevanje vsebine in zgradbe dramskega dela ♪
  17.      razčlenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: reke razčlenjujejo pokrajino // delati kaj členovito: morje s svojim delovanjem razčlenjuje obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa: v članku razčlenjuje sodobno poezijo; izčrpno, natančno razčlenjevati; razčlenjevati do podrobnosti ∙ pravilnik razčlenjuje določila zakona jih podrobneje določa; publ. pravilno razčlenjevati položaj presojati, ocenjevati razčlenjujóč -a -e: površno razčlenjujoč probleme, je marsikdaj napačno sklepal; razčlenjujoč človek ♪
  18.      razdelílnik  -a m (ȋ) 1. seznam, ki določa, kako se kaj razdeli: narediti razdelilnik; razdelilnik živil 2. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelilnik; razdelilnik v obliki črke T 3. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelilnik ♪
  19.      razdelívec  -vca m (ȋ) 1. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelivec / razdelivec plina 2. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelivec 3. nestrok. priprava z vtičem in dvema ali več vtičnicami, strok. razvodnica: v sobi je premalo vtičnic, zato potrebujemo razdelivec ♪
  20.      razdeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. iz celote delati dele a) glede na prostor, površino: pregrada razdeljuje prostor na dva dela; z rezanjem razdeljevati b) glede na enoto, skupino: razdeljevati učence v oddelke; razdeljevati po starosti / razdeljevati blago po kakovosti 2. delati, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: razdeljevati namaz po testu; enakomerno razdeljevati sadike 3. od večje količine dajati po delih: ljudem, ki jih je prizadel potres, so razdeljevali hrano in obleko; organizirano razdeljevati / razdeljevati miloščino / podjetje kupuje in razdeljuje filme ♪
  21.      razdéti  -dénem dov., razdêni razdeníte (ẹ́) 1. redko razložiti: razdela je kupljeno blago po mizi 2. star. razdejati, porušiti: sovražnik je razdel mesto ● nar. otrok je razdel uro razstavil, razdrl; star. neurejeno življenje razdene živce uniči razdét -a -o: razdet stroj ♪
  22.      razdírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele 2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati 3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover 4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje 5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast // razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale ∙ pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke razdirajóč -a -e: razdirajoča moč narave ♪
  23.      razdolževáti  -újem [u̯ž] nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da kdo nima več dolga: razdolževati kmete / kmetije so se počasi razdolževale ♪
  24.      razdòr  -ôra m (ȍ ó) 1. stanje, za katero so značilni prepiri, spori: razdor se je še poglobil; razdor v družini; razdor med sosedoma že dolgo traja; poiskati vzroke razdora; ekspr. kal razdora / delati, povzročati, ekspr. sejati razdor 2. glagolnik od razdreti: razdor prijateljstva / razdor pogodbe, zaroke ● zastar. v tleh je bilo veliko razdorov razpok ♪
  25.      razdréti  -drèm in -dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati / razdreti na sestavne dele 2. s silo narediti, da kaj razpade na dele, kose: otroci so razdrli ptičje gnezdo; vihar je razdrl slamnato streho; razdreti zid podreti, porušiti / naliv je razdrl cesto poškodoval, uničil // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: po končanem delu so razdrli zidarski oder / razdreti šotor 3. pog. sparati: razdreti krilo / razdreti pulover 4. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: s svojim vmešavanjem boš razdrla njegovo družino; razdreti prijateljstvo; njegovo razmerje s sodelavko se je kmalu razdrlo / novica je razdrla dobro razpoloženje 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: hotel mu je razdreti vse iluzije // razveljaviti: razdreti pogodbo; razdreti zaroko 6. ekspr. reči, povedati: pridi k nam, bomo kakšno pametno razdrli; razdreti šalo ● pog. najbolje bi bilo, da razdreva prenehava biti v ljubezenskem odnosu; ekspr. že večkrat napovedana poroka se je razdrla je ni bilo; ekspr. ženina smrt mu je razdrla načrte preprečila, onemogočila ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji razdŕt -a -o: razdrto kolo; razdrto ravnotežje; upanje je bilo razdrto ∙ ekspr. postelja je še poležana in razdrta razmetana ♪

   4.784 4.809 4.834 4.859 4.884 4.909 4.934 4.959 4.984 5.009  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA