Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dela (4.309-4.333)


  1.      prehistóričen  -čna -o prid. (ọ́) preveč historičen: romanu škodi prehistorična obdelava ♪
  2.      prehitéti  -ím dov., prehítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel 3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom // pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov ● ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom prehitéti se ekspr. 1. prenagliti se: vse prej premisli, nikoli se ne prehiti 2. preveč hiteti: ni se bati, da bi se prehitel ♪
  3.      prehitévati  -am nedov. (ẹ́) 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja 3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti prehitévati se 1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva // redko kosati se: prehitevati se v pridnosti 2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko prehitevajóč -a -e: prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede prehitévan -a -o: prehitevano vozilo ♪
  4.      prehòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od preiti, prehajati: povečalo se je število prehodov čez mejo; prehod čez progo je prepovedan; preprečiti prehod čet čez reko / raziskovati prehod žarkov skozi različne snovi / za prehod meje ne potrebujemo vizuma / prehod od manufakturnega načina dela na industrijskega / v državi so možnosti za miren prehod v socializem / pospeševati je treba prehod na ekonomske cene; prehod na decimalni sistem / prehod lastnine na drugo osebo / na prehodu hriba v ravnino si je zgradil hišo / opazoval je prehode barv na nebu / pred prehodom na dnevni red so izvolili člane nekaterih komisij // navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: zgodilo se je na prehodu iz devetnajstega stoletja v dvajseto; ob prehodu starega veka v srednji vek 2. kraj, prostor, kjer je mogoče priti z ene strani na drugo stran česa: iskati prehod čez reko; stopiti v prehod / prehod v ulico je zaprt / med klopmi je bil širok prehod; nizek, ozek, skalnat prehod; podzemni prehod / železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot; prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost / mejni prehod kraj, prostor, kjer je dovoljeno preiti, prestopiti državno mejo // hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici: šel je skozi prehod; slikovit je srednji del hiše z arkadnim prehodom / prehod pod nebotičnikom ◊ arheol. mejni pas med dvema značilnima deloma na posodi; rad. združitev konca enega dela programa z začetkom drugega po določenem načrtu ♪
  5.      prehrána  -e ž (ā) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi; hrana: preskrbeti prehrano za zimo; stroški za prehrano / paziti na prehrano otrok / dietična prehrana; umetna prehrana // prehranjevanje, hranjenje: dopolnilna prehrana delavcev; organizirati množično prehrano / družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd. ♪
  6.      preigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. z igranjem priti (od začetka) do konca glasbenega dela: preigrati partituro; z občutkom preigrati uvod / ekspr. te valčke so že stokrat preigrali izvedli // nav. ekspr. z igranjem preglasiti, preseči: harmonika je preigrala vse glasove 2. z boljšo igro doseči premoč: gostje so dobro začeli in popolnoma preigrali domačine; pren., publ. preigrati politične nasprotnike // šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: preigral je več nasprotnikov in dal gol 3. igraje zlasti družabne igre prebiti, preživeti: kvartopirci so noč preigrali in prekričali ● ekspr. preigrali so že vse Cankarjeve drame uprizorili; ekspr. dosti je preigral na harmoniko igral; publ. igralec je zadrego spretno preigral skril z igro ◊ šah. preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo preigráti se gled., s prislovnim določilom pri igranju se premakniti: šepetalka je kazala igralcem, kam naj se kdo preigra preigrán -a -o: stare, že preigrane drame ♪
  7.      preiskáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od preiskati: a) preiskava miniranega zemljišča; mikroskopska preiskava snovi / preiskava potnikov in prtljage na meji / uporabiti za preiskavo moderne pripomočke b) preiskava pacienta; preiskava sluha, srca; preiskava urina / bakteriološka, citološka preiskava 2. jur. dejanje v sodnem ali upravnem postopku, narejeno za odkritje predmetov, sledov, oseb, pomembnih zanj: zahtevati preiskavo; listine, najdene pri preiskavi / delati preiskavo v navzočnosti prič preiskovati / hišna preiskava preiskava stanovanja in drugih prostorov; osebna preiskava preiskava oblačila, telesnih odprtin osebe 3. jur. prva faza kazenskega postopka, v kateri se zberejo podatki in dokazno gradivo za morebitno vložitev obtožnice: začeti preiskavo proti komu; rezultati preiskave / preiskavo vodi zelo izkušen preiskovalec ◊ jur. psihološka preiskava preiskava v kazenskem postopku, ki jo odredi sodišče in opravi psiholog za dopolnitev podatkov o obdolženčevi osebnosti; teh. metalografska preiskava materiala; rentgenska preiskava ulitka ♪
  8.      preiskoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor preiskuje: skriti se preiskovalcem 2. pooblaščena uradna oseba, ki vodi preiskavo: preiskovalec ga je spretno zasliševal ◊ jur. preiskovalec do 1954 delavec pri javnem tožilstvu, ki opravlja preiskovalna dejanja v predhodnem kazenskem postopku do vložitve obtožnice ♪
  9.      preiskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa: preiskovali so vso okolico, da bi zbrali ostanke letala / zaradi morebitne okužbe mikroskopsko preiskovati živila / preiskovati sumljive osebe // delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: preiskovati pacienta; dolgo so ga preiskovali 2. zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem zlasti glede na nezakonitost, krivdo: ker je bila krivda očitno na njegovi strani, zadeve niso več preiskovali 3. redko raziskovati, proučevati: preiskovati literarno delo preiskujóč -a -e: preiskujoč pogled; prisl.: preiskujoče opazovati preiskován -a -o: preiskovani odlitki; preiskovane osebe ♪
  10.      preíti  -ídem stil. préjdem dov., preídite stil. préjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, ẹ́) 1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali / s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice // priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo 2. s predlogom spremeniti, menjati a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k partizanom b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja; podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje / od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka) c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina; hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci / precej materinih lastnosti je prešlo na hčer // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je 3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči: poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh 4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel; ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina; nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk ● ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšalo prêšel -šla -o star.: prešli dnevi, dogodki; spomin na prešlo srečo; prešlo sadje ∙ star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem ♪
  11.      preizkús  tudi preskús -a m (ȗ) postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo // glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja ◊ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev ♪
  12.      preizkúsiti  -im tudi preskúsiti -im dov. (ú ȗ) 1. z uporabo ugotoviti ustreznost, učinkovitost česa: preizkusiti motor, zavore; preizkusiti seme; novo škropivo so že preizkusili; natančno, praktično preizkusiti kaj / preizkusiti novi red // narediti kaj, da se ugotovi stopnja a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkusiti svojo moč, potrpežljivost, vzdržljivost / hotela je preizkusiti njegovo zvestobo / preizkusiti gibljivost hrbtenice, nog b) določene lastnosti česa: preizkusiti lomljivost kamna / preizkusiti vzorce mleka glede na okus; publ. preizkusiti kovino na toploto kakšne so njene toplotne lastnosti c) česa sploh: preizkusiti njegovo poznavanje zgodovine / preizkusiti znanje učencev preveriti // narediti kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkusiti pravilnost rezultata, zanesljivost teorije; preizkusiti trditev 2. narediti, povzročiti, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: svoje sodelavce dobro preizkusijo / ekspr. življenje ga je temeljito preizkusilo ● ekspr. preizkusil je veliko fakultet študiral je na veliko fakultetah preizkúšen tudi preskúšen -a -o: preizkušeni gorski vodniki; motor je že preizkušen; preizkušen v ognju, trpljenju; preizkušene metode, norme; njegova zvestoba je bila že večkrat preizkušena ♪
  13.      preizkúšanje  tudi preskúšanje -a s (ú) glagolnik od preizkušati: preizkušanje kalivosti semen; tehnično preizkušanje oddajnika / preizkušanje delavcev za določena delovna mesta / preizkušanje nagnjenj, značaja ♪
  14.      preizkúšati  -am tudi preskúšati -am nedov. (ú) 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa // delati kaj, da se ugotovi stopnja a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja // delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate 2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša // nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži ● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati preizkušajóč tudi preskušajóč -a -e: igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino preizkúšan tudi preskúšan -a -o: preizkušan človek; z uspehi vsakega dneva preizkušana pot ♪
  15.      préja  -e ž (ẹ̄) 1. nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: izdelovati prejo; navijati prejo; bombažna, lanena preja; najlonska preja; tanka preja / kupiti prejo / dvonitna preja; preja za pletenje; pren. iz kuhinje se je vila preja goste sopare ∙ knjiž., ekspr. zlepa mu ne zmanjka preje snovi za pogovor, pripovedovanje 2. knjiž. predenje: prislužiti si kaj s prejo; volna za prejo; preja in tkanje 3. nekdaj skupno predenje žensk v isti hiši: preje so se začele; praviti si zgodbe na preji / fantje radi hodijo na prejo ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji; obrt. briljantna preja s plemenitim leskom, za ročna dela; tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti; enojna preja iz ene same niti; melirana preja iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken; sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej; surova preja spredena iz neobdelanih vlaken ♪
  16.      prejédati  -am nedov. (ẹ́) z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago // s kemičnim delovanjem povzročati a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino ● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga prejédati se 1. z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedale skozi ovoj / ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo 2. pog. prepirati se, prerekati se: kar naprej se prejeda o čem ♪
  17.      prejémek  -mka m (ẹ̑) nav. mn. 1. vsota denarja, ki ga kdo redno prejema: imeti dobre prejemke; prejemke si zvišuje z dodatnim delom / letni, mesečni prejemki // knjiž. osebni dohodek: določati prejemke po pravilniku; zvišati prejemke delavcev / osebni prejemki; redni prejemki 2. vsota denarja, ki se prejme: načrt prejemkov in izdatkov / blagajniški prejemki ♪
  18.      prekaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prekaljevati: prekaljevanje jekla / ideološko prekaljevanje vodilnih delavcev ♪
  19.      prekinítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od prekiniti: prekinitev električnega toka; prekinitev telefonske zveze / prekinitev diplomatskih stikov; publ. prekinitev sovražnosti / prekinitev dopusta; prekinitev pogajanj; opravičiti se za prekinitve med oddajo / prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev / prekinitev nosečnosti 2. čas med nenadnim prenehanjem in ponovnim začetkom obstajanja, trajanja česa: prekinitev je trajala pet minut; daljša, krajša prekinitev / z manjšimi prekinitvami je bilo to ozemlje naseljeno od prazgodovine dalje ◊ voj. črta prekinitve ognja črta, na kateri se nahajajo vojaške sile ob dogovorjenem prenehanju spopadov ♪
  20.      prekínjati  -am nedov. (í) 1. delati, povzročati, da kaj preneha a) delovati: električni tok prekinja avtomat / prekinjati telefonske zveze b) obstajati, trajati: prekinjati molk, tišino / ne prekinjaj prijateljstva z njim c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu večkrat prekinja promet; govor je prekinjalo ploskanje 2. večkrat za določen čas česa ne nadaljevati: delo, petje pogosto prekinjajo; pouk so prekinjali tudi za več let 3. povzročati, da kdo česa ne pove do konca: prekinjati predavatelja / oprostite, da vas prekinjam 4. delati presledek, presledke v čem strnjenem: prekinjati črto / morsko gladino so prekinjale plitvine prekínjan -a -o: enakomerno prekinjani glasovi ♪
  21.      prekladálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. delavec, ki preklada: prekladalec v pristanišču 2. teh. naprava za prekladanje materiala, tovora: prekladalec se je pokvaril / rotacijski prekladalec ♪
  22.      prekladálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prekladanje: prekladalni stroški; prekladalna dela / prekladalna mehanizacija / prekladalna postaja ♦ teh. prekladalni most naprava za prekladanje materiala, tovora v določeni smeri, zlasti v pristaniščih ♪
  23.      prekládati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prekladati hlode, zaboje / prekladati bolnika / prekladati knjige po mizi / prekladati vrečo z rame na ramo predevati / ekspr. od nestrpnosti prekladati noge, roke 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prekladati blago, tovor; prekladati z ladje na tovornjake 3. star. prevajati (v drug jezik): prekladati roman iz nemščine ● pog., ekspr. hitro prekladati noge po cesti hoditi; pog., ekspr. samo papirje cel dan preklada, pa toliko zasluži samo z manj zahtevnimi pisarniškimi posli se ukvarja; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; star. dolgo je to prekladal v glavi premišljeval, razmišljal prekládati se ekspr., s prislovnim določilom spreminjati položaj, lego telesa v prostoru, navadno počasi, s težavo: prekladati se z boka na bok; prekladati se po postelji; nemirno se prekladati po stolu se presedati / naveličano se je prekladal iz sobe v sobo hodil ● star. čudne misli so se mu prekladale po glavi imel je čudne misli ♪
  24.      prekláti  -kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ́) 1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb. macesen je preklalo / oster predmet mu je preklal noht; pri padcu si je preklal ustnico; pren., ekspr. blisk je preklal nebo; rezka bolečina ji je preklala srce 3. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: mir prekolje vreščeč krik; sirena je preklala jutranjo tišino preklán -a -o: kača s preklanim jezikom; preklano poleno; preklan na dvoje ∙ ekspr. oglasil se je s preklanim glasom hripavim, drhtečim; nosi zadaj preklano krilo z razporkom ♦ anat. preklana zgornja ustnica zajčja ustnica ♪
  25.      preklepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) klepetaje prebiti, preživeti: z njim je preklepetala vse popoldne, marsikatero uro ∙ ekspr. vse, kar sta vedela, sta že preklepetala o vsem sta se že pogovorila ♪

   4.184 4.209 4.234 4.259 4.284 4.309 4.334 4.359 4.384 4.409  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA