Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dejan (1895)



  1.      dejánje  -a s () 1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje // uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja 2. jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja 3. lingv., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku / ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja 4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem 5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu ● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukreparel. Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
  2.      dejánjevec  -vca m () sodelavec revije Dejanje: nazori dejanjevcev
  3.      dejánski  -a -o prid. () ki v resnici je, obstaja: povrnili mu bodo samo dejanske izdatke; dejanski položaj; dejanska vrednost; ugotoviti dejansko stanje / proletariat je dejanski voditelj naroda; podpora ne ustreza njihovim dejanskim potrebam ♦ ekon. dejanska cena cena, po kateri se blago prodaja; jur. dejanska razžalitev dejánsko prislov od dejanski: vse se je dejansko uresničilo; vprašanje je, če se bo to dejansko zgodilo ∙ v prepiru se ga je dejansko lotil ga je pretepel, udaril // publ. poudarja trditev: podjetje je dejansko že osvojilo tuje tržišče; tako ravnanje dejansko samo škoduje; dejansko je anahronizem, da še tako ravnajo
  4.      dejánskost  -i ž () knjiž. resničnost, stvarnost: prijeti se dejanskosti; iluzije in dejanskost
  5.      dejánstven  -a -o prid. () knjiž. dejanski: dejanstvena podoba našega življenja dejánstveno prisl.: dejanstveno sodelovati
  6.      dejánstvenost  -i ž () knjiž. 1. resničnost, stvarnost: prikazovanje gole dejanstvenosti; zgodovinska dejanstvenost 2. redko dejavnost: književna dejanstvenost
  7.      dejánstvo  -a s () star. resničnost, stvarnost: imel je več sreče v mislih kot v dejanstvu / prehod iz enega dejanstva v drugo
  8.      dvódejánka  -e ž (ọ̑-) gled. igra v dveh dejanjih: napisati, igrati dvodejanko
  9.      dvódejánski  -a -o prid. (ọ̑-) gled. ki ima dve dejanji: dvodejansko odrsko delo
  10.      ênodejánka  -e ž (ē-) gled. igra v enem dejanju: uprizoriti enodejanko; komedija enodejanka
  11.      dejánje  -a s (-) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dejanja: kritično pregledati svoja dejanja in nedejanja
  12.      nènadéjan  in nènadeján tudi nènádejan -a -o prid. (-ẹ̑; -ā; -) knjiž. nepričakovan, nepredviden: nenadejan dogodek, napad, obisk; nenadejana novica jih je vznemirila / nenadejana očetova smrt jih je hudo prizadela / začutil je nenadejano, ostro bolečino nènadéjano in nènadejáno tudi nènádejano prisl.: nenadejano priti, srečati
  13.      razdejánje  -a s () 1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti 2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered
  14.      razdejánost  -i ž (á) stanje razdejanega: razdejanost mesta / duševna razdejanost; obup in razdejanost
  15.      sámorazdejánje  -a s (-) knjiž. samouničenje: v teh pesmih se razkriva človekovo samorazdejanje / samorazdejanje humanizma
  16.      štíridejánka  -e ž (-) gled. igra v štirih dejanjih: igrati, napisati štiridejanko
  17.      trídejánka  -e ž (-) gled. igra v treh dejanjih: napisati, uprizoriti tridejanko
  18.      trídejánski  -a -o prid. (-) gled. ki ima tri dejanja: tridejanska drama
  19.      tródejánka  -e ž (ọ̑-) gled. tridejanka: uprizoriti trodejanko
  20.      udejánjanje  -a s (á) knjiž. uresničevanje: udejanjanje hotenj, zamisli; dosledno, praktično udejanjanje česa
  21.      udejánjati  -am nedov. (á) knjiž. uresničevati: težko je udejanjal svoje literarne zamisli / udejanjati voljo do življenja; udejanjati se v delu
  22.      udejánjenje  -a s (ā) knjiž. uresničenje: udejanjenje sklepov / človek teži k udejanjenju samega sebe
  23.      udejánjiti  -im dov.) knjiž. uresničiti: udejanjiti sklep; uprizoritev je dosledno udejanjila avtorjevo hotenje // izraziti, pokazati: udejanjiti resnico življenja v literarnem delu; njegove igralske sposobnosti so se v tej igri lahko udejanjile udejánjen -a -o: udejanjen program, zakon; udejanjene vrednote
  24.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
  25.      afektíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA