Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dehtiv (2)



  1.      dehtív  -a -o [dǝh tudi deh] prid. ( í) knjiž. 1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči 2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje dehtívo prisl.: dehtivo vlečejo vase vonj pečenke
  2.      dehtívost  -i [dǝh tudi deh] ž (í) star. močna želja, sla: neustavljiva dehtivost




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA