Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
de facto (1)
de fácto
[defakto]
prisl.
(
ȃ
)
knjiž.
dejansko:
de facto
odloča sam / nova vlada je priznana
de facto
, ne pa še de iure
♪
Strežnik
ZRC SAZU
Pripombe
Iskalnik:
NEVA
