Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dež (81-105)



  1.      dežévnost  -i [dǝž] ž (ẹ́) značilnost deževnega: deževnost jeseni
  2.      déžica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od deža: dežica masti
  3.      dežíti  -ím [dǝž] nedov., dežì ( í) nav. 3. os., knjiž. deževati: začelo je dežiti; ponoči je dežilo / pisma so kar dežila
  4.      dèžjev  -a -o in dežjèv -éva -o [dǝž] (ǝ̄; ẹ́) pridevnik od dež: dežjeva mokrota
  5.      déžmanstvo  -a s (ẹ̑) slabš. kar je značilno za ravnanje politika Dežmana: smešil je dežmanstvo in odpadništvo
  6.      dèžnat  -a -o in dežnàt -áta -o [dǝž] prid. (ǝ̏; ā) ki ima dosti dežja: rastlini najbolj ugajajo vlažni, dežnati kraji
  7.      dežníca  -e [dǝž] ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob dežju; deževnica: prati, zalivati z dežnico; dežnica in snežnica ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu; dežnikarica
  8.      dežníček  -čka [dǝž] m () manjšalnica od dežnik: lep, moderen dežniček ni pri taki plohi nič zalegel ♦ bot. apneni dežniček v plitvem morju rastoča zelena alga z gobi podobnim klobukom na tankem peclju, Acetabularia mediterranea
  9.      dežník  -a [dǝž] m (í) priprava z ročajem in z zložljivo streho za zaščito pred dežjem: odpreti, razpeti dežnik; ker je nehalo deževati, je zaprla dežnik; svilen dežnik; stojalo za dežnike / moški, ženski dežnik ◊ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera
  10.      dežníkar  -ja [dǝž] m () izdelovalec, popravljavec dežnikov
  11.      dežníkarica  -e [dǝž] ž () ženska oblika od dežnikar: dežnikarica je odprla še eno popravljalnico ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu, Macrolepiota
  12.      dežníkarski  -a -o [dǝž] prid. () nanašajoč se na dežnikarje: dežnikarska obrt
  13.      dežníkast  -a -o [dǝž] prid. (í) podoben dežniku: dežnikast klobuk pri gobah
  14.      dežúranje  -a s () glagolnik od dežurati: nočno dežuranje
  15.      dežúrati  -am nedov. () opravljati službo v času, ko drugi ne delajo: zaradi gostov dežurajo tudi med prazniki / taborniki so dežurali v izmenah / reševalna ekipa je dežurala vso noč
  16.      dežúren  -rna -o prid. () ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: dežurni oficir, uslužbenec, zdravnik; dežurna gasilska četa; dežurna lekarna lekarna, ki je odprta ponoči ali med prazniki / imeti, opravljati, uvesti dežurno službo / dežurna soba za tistega, ki je dežuren dežúrni -a -o sam.: pog. danes ima dežurno naš oddelek dežurno službo
  17.      dežúrna  -e ž, dežúrnih () ženska, ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: nočna dežurna je zjutraj predala delo
  18.      dežúrni  -ega m () kdor opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: kje je dežurni? popoldne so bili v službi samo dežurni; dežurni čete
  19.      dežúrstvo  -a s () služba dežurnega: med prazniki so uvedli dežurstvo; zamenjati koga pri dežurstvu; izredno dežurstvo / razpored dežurstev
  20.      andezít  -a m () petr. svetlo zelena ali temna predornina
  21.      andezíten  -tna -o () pridevnik od andezit: andezitni groh
  22.      blédež  -a m (ẹ̑) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici: govoriti v bledežu / alkoholni bledež stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola
  23.      dež  -a m (ọ̑) star. bodalo: oborožil se je z ostrim bodežem ◊ bot. trnat plevel z rožnatimi cveti; navadni gladež; lov. lovski nož z rezilom na obeh straneh
  24.      brezmádežen  -žna -o prid. () 1. rel. ki je brez madeža, greha: brezmadežna devica Marija / dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha 2. knjiž., redko zelo čist: brezmadežna polt brezmádežno prisl.: hiša je brezmadežno čista; brezmadežno bela stena; sam.: rel. Brezmadežna Kristusova mati
  25.      brezmádežnost  -i ž () knjiž., redko lastnost, značilnost brezmadežnega: brezmadežnost mladosti / brezmadežnost njegove uniforme

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA