Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dež (76-100) 
- dežéven -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) nanašajoč se na dež, deževanje: deževen dan; deževna doba, deževno vreme / deževna pokrajina / deževni oblak; deževne kaplje dežévno prisl., v povedni rabi: deževno je ♪
- dežévje -a [dǝž] s (ẹ̑) dolgo časa trajajoč ali ponavljajoč se dež: jesensko deževje; monsunsko deževje; ob deževjih se suhe struge spremenijo v hudournike / deževja so izprala in odnesla zemljo ♪
- dežévnat -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) deževen: deževnato jesensko vreme ♪
- dežévnica -e [dǝž] ž (ẹ̄) 1. voda, zbrana, prestrežena ob dežju: prati v deževnici; po poti je tekla kalna deževnica / naloviti, nabrati deževnico 2. star. deževnik: na trnek je nataknil deževnico ♪
- dežévnik -a [dǝž] m (ẹ̄) 1. črvu podobna členasta žival, ki živi v zemlji in ob dežju prileze na dan: po razmočeni poti lezejo deževniki 2. nav. mn., zool. vodne ptice golobje velikosti, ki imajo samo po tri prste na nogah, Charadriidae: z mrakom se je dvignila jata deževnikov in odletela v tople kraje ♪
- dežévnost -i [dǝž] ž (ẹ́) značilnost deževnega: deževnost jeseni ♪
- déžica -e ž (ẹ́) manjšalnica od deža: dežica masti ♪
- dežíti -ím [dǝž] nedov., dežì (ȋ í) nav. 3. os., knjiž. deževati: začelo je dežiti; ponoči je dežilo / pisma so kar dežila ♪
- dèžjev -a -o in dežjèv -éva -o [dǝž] (ǝ̄; ȅ ẹ́) pridevnik od dež: dežjeva mokrota ♪
- déžmanstvo -a s (ẹ̑) slabš. kar je značilno za ravnanje politika Dežmana: smešil je dežmanstvo in odpadništvo ♪
- dèžnat -a -o in dežnàt -áta -o [dǝž] prid. (ǝ̏; ȁ ā) ki ima dosti dežja: rastlini najbolj ugajajo vlažni, dežnati kraji ♪
- dežníca -e [dǝž] ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob dežju; deževnica: prati, zalivati z dežnico; dežnica in snežnica ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu; dežnikarica ♪
- dežníček -čka [dǝž] m (ȋ) manjšalnica od dežnik: lep, moderen dežniček ni pri taki plohi nič zalegel ♦ bot. apneni dežniček v plitvem morju rastoča zelena alga z gobi podobnim klobukom na tankem peclju, Acetabularia mediterranea ♪
- dežník -a [dǝž] m (í) priprava z ročajem in z zložljivo streho za zaščito pred dežjem: odpreti, razpeti dežnik; ker je nehalo deževati, je zaprla dežnik; svilen dežnik; stojalo za dežnike / moški, ženski dežnik ◊ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera ♪
- dežníkar -ja [dǝž] m (ȋ) izdelovalec, popravljavec dežnikov ♪
- dežníkarica -e [dǝž] ž (ȋ) ženska oblika od dežnikar: dežnikarica je odprla še eno popravljalnico ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu, Macrolepiota ♪
- dežníkarski -a -o [dǝž] prid. (ȋ) nanašajoč se na dežnikarje: dežnikarska obrt ♪
- dežníkast -a -o [dǝž] prid. (í) podoben dežniku: dežnikast klobuk pri gobah ♪
- dežúranje -a s (ȗ) glagolnik od dežurati: nočno dežuranje ♪
- dežúrati -am nedov. (ȗ) opravljati službo v času, ko drugi ne delajo: zaradi gostov dežurajo tudi med prazniki / taborniki so dežurali v izmenah / reševalna ekipa je dežurala vso noč ♪
- dežúren -rna -o prid. (ȗ) ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: dežurni oficir, uslužbenec, zdravnik; dežurna gasilska četa; dežurna lekarna lekarna, ki je odprta ponoči ali med prazniki / imeti, opravljati, uvesti dežurno službo / dežurna soba za tistega, ki je dežuren dežúrni -a -o sam.: pog. danes ima dežurno naš oddelek dežurno službo ♪
- dežúrna -e ž, dežúrnih (ȗ) ženska, ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: nočna dežurna je zjutraj predala delo ♪
- dežúrni -ega m (ȗ) kdor opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: kje je dežurni? popoldne so bili v službi samo dežurni; dežurni čete ♪
- dežúrstvo -a s (ȗ) služba dežurnega: med prazniki so uvedli dežurstvo; zamenjati koga pri dežurstvu; izredno dežurstvo / razpored dežurstev ♪
- andezít -a m (ȋ) petr. svetlo zelena ali temna predornina ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
