Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dež (156-180)


  1.      sédež  -a m (ẹ̑) 1. kar je namenjeno za sedenje: pripraviti sedeže; vstati s sedeža; sesti na sedež; mehek, slab, trd, udoben sedež; oblazinjeni sedeži; širina sedeža / preobleči sedeže; za sedež je izbral rogovilasto vejo / avtomobilski sedež; obnovljeni gledališki sedeži; ležalni sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; pomožni sedež; priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti // mesto, prostor za sedenje: sedež je imel pri oknu; odstopiti sedež starejšemu; pokazati, ponuditi komu sedež / rezervirati sedež na vlaku, v gledališču; ta avtomobil ima pet sedežev; sedeži in stojišča / balkonski, galerijski, ložni, parterni sedež; žarg., avt. smrtni sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost in njeno vodenje, upravljanje: sedež organizacije, podjetja / v tej stavbi je sedež občinske skupščine, sodišča / sedež vrhovnega poveljstva so premestili v zaledje 3. publ. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; (poslanski) mandat: kandidirati za sedež v parlamentu; stranka je dobila večino sedežev v vladi / ministrski sedež ministrski položaj, ministrska funkcija ◊ aer. katapultni sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; alp. sedež priprava iz vrvi, traku za spuščanje, zavarovanje plezalca pri plezanju; spuščati se v sedežu spuščati se po vrvi s preprijemanjem, popuščanjem enega konca vrvi, napeljane okrog plezalčeve noge in ramen; obrt. sklopni sedež ki se da zložiti tako, da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev; rel. apostolski ali sveti sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; strojn. sedež ventila stični del med čepom in robom pretočne odprtine v ventilu ♪
  2.      sédežen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sedež: sedežna blazina; sedežna deska voza; sedežna prevleka / kupili so novo sedežno garnituro s klubsko mizico; sedežna kad kratka kopalna kad, ki ima en del dvignjen, da tvori sedež; sedežna kopel kopel v sedežni kopalni kadi / sedežni red učencev razporeditev učencev po klopeh ♦ obrt. sedežno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za sedenje ♪
  3.      sédežnica  -e ž (ẹ̑) žičnica s sedeži, nameščenimi v enakomernih razmikih: nova sedežnica bo imela sto sedežev; s sedežnico se peljati na vrh gore; sedežnica in vlečnica ♪
  4.      sladkosnédež  -a m (ẹ̑) sladkosnednež: sladkosnedež je s slastjo jedel ♪
  5.      snédež  -a m (ẹ̑) star. požrešen človek: tak snedež je, da bi najraje sam vse pojedel ♪
  6.      sòdeželàn  in sòdeželán tudi sòdeželján tudi sòdeželjàn -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ) kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele, pokrajine: odnos Avstrijcev do slovenskih sodeželanov na Koroškem / knjiž. Trubarjev sodeželan Levstik rojak ♪
  7.      strádež  -a m (ȃ) ekspr. 1. stradanje: bili so izčrpani od stradeža; trpljenje in stradež / s stradežem prisiliti koga k priznanju 2. lakota: stradež ga muči 3. redko revež, siromak: vse življenje je bil stradež ♪
  8.      štírisédežen  -žna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri sedeže: štirisedežen avtomobil; štirisedežna kočija ♪
  9.      tŕdež  -a m (ȓ) 1. slabš. neroden, okoren človek: kakšni nevzgojeni trdeži so ti ljudje 2. nar. trda, steptana tla: Pa naj zleze črv, če more, v trdež na dvoru, na katerega in s katerega so tolikokrat vozili s težkimi .. parizarji (J. Jalen) ♪
  10.      vèčsédežen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več sedežev: večsedežno letalo ♪
  11.      védež  -a m (ẹ̑) 1. kdor na osnovi kakih znakov ve neznane, prihodnje stvari: iti k vedežu po nasvet / nekdaj vedež je kraljevi vojski napovedal zmago / kaj misliš, da sem vedež da vnaprej vem, kako bo, kaj bo 2. ekspr. kdor veliko ve: dela se vedeža, pa še tega ne ve; mali vedež je odgovoril tudi na drugo vprašanje / vedež na področju slikarstva poznavalec, strokovnjak 3. zastar. vedenje, vednost: po mojem vedežu je bilo tako / narediti z vedežem vede, namerno ● zastar. pisati jih je učil duhovnik ali kak drug vedež izobraženec; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež ♪
  12.      védežen  -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na vedenje neznanih, prihodnjih stvari: biti vedežen; vedežna ženska / imeti vedežni čut; v pravljicah piti vedežno pijačo ♪
  13.      vedeževálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor vedežuje: vedeževalec je razvrstil karte ♪
  14.      vedeževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vedeževanje: vedeževalno dejanje / vedeževalni pripomočki ♪
  15.      vedeževálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki vedežuje: vedeževalka ji je napovedala poroko / vedeževalka s kartami ♪
  16.      vedeževálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na vedeževalce ali vedeževanje: vedeževalska sposobnost / vedeževalski pripomočki ♪
  17.      vedeževánje  -a s (ȃ) glagolnik od vedeževati: vedeževanje iz kart / poslušati vedeževanje ♪
  18.      vedeževáti  -újem nedov. (á ȗ) na osnovi kakih znakov vedeti, pripovedovati preteklost, zlasti pa prihodnost koga: vedeževala mu je ciganka / vedeževati iz kart, kave / zgodilo se je, kakor mu je vedeževala vedeževalka prerokovala, napovedovala // etn. z dejanjem, ki se mu pripisuje poseben pomen, delati, da se (iz)ve kaj prihodnjega: vedeževati z metanjem čevlja / dekleta so vedeževala za ženina ♪
  19.      vídez  -a m (ȋ) 1. z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti česa: polepšati, skaziti, spremeniti videz; tkanina ima lep videz; videz, obstojnost in druge lastnosti / opisati videz napadalca; srajco je mogoče popraviti brez škode za njen videz; vas je imela nekoč drugačen videz je bila drugačna; mesto dobiva slovesen videz / človek z mrkim videzom; ženska prijetnega videza; resen, smešen videz junaka; kamnina zrnastega videza / ženska s ciganskim videzom taka kot ciganka; obleka ji daje gosposki videz jo dela gosposko / poznava se samo na videz navidez 2. kar se kaže na zunaj: videz je eno, resnica pa drugo; dajati, ustvarjati, vzbujati videz, da je vse v redu; lažni, površinski videz; videz sistematičnosti / ohraniti miren videz na zunaj ostati miren; to je delal le zaradi videza / na videz je čvrst, zdrav; po videzu je bolan; biti podoben po videzu; soditi po videzu / videz je, da se dobro razumeta / zunanji videz stvari ● evfem. hiše na koncu vasi so skromnega videza slabe, revne; ekspr. po vsem videzu ji on ne pomeni veliko kakor je videti, kakor kaže; videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled; prim. navidez ♪
  20.      vídezen  -zna -o prid. (ȋ) zastar. 1. navidezen: videzna premoč 2. viden: kresove so kurili na videznih krajih ♪
  21.      vídež  -a m (ȋ) zastar. 1. vid: videž mu peša 2. videz: po neurju je bil videž gozdov strašen 3. vidno mesto: postaviti na videž / ko je bil z videža, je pospešil korak ∙ zastar. resnica mora na videž se mora izvedeti ♪
  22.      vsevédež  -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: imeti sloves vsevedeža ♪
  23.      zadeževáti  -újem [dǝž] dov. (á ȗ) nav. 3. os. 1. brezoseb. začeti deževati: ob pravem času je zadeževalo; v presledkih je zadeževalo 2. ekspr. v veliki količini pasti, razsuti se: nit se je pretrgala in biseri so zadeževali po tleh / udarci so kar zadeževali po njem; pren. z vseh strani so zadeževala povabila ♪
  24.      zadežíti  -ím [dǝž] dov., zadežì; zadèžil (ȋ í) brezoseb., knjiž. namočiti, zmočiti: tako me je zadežilo, da nisem mogel domov; zadežilo je hribe in njive ♪
  25.      aberácija  -e ž (á) 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija ♪

   31 56 81 106 131 156 181 206 231 256  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA