Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dež (131-155)



  1.      dežast  -a -o prid. () ki ima madeže: madežasta obleka; miza je vsa madežasta od barv / očistiti madežasto mesto na suknjiču / madežasto lice
  2.      dežek  -žka m () manjšalnica od madež: na srajci je bilo videti nekaj rjavih madežkov
  3.      madeževáti  -újem nedov.) knjiž. kaziti, kvariti, onečaščati: njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo
  4.      mladézen  -zni ž (ẹ̑) zastar. mladina: naša domorodna mladezen; neugnana šolska mladezen
  5.      mládež  -i ž () ekspr. mladina: vsa mladež ga občuduje; neizkušena mladež
  6.      navídez  in na vídez prisl. () izraža omejitev na navideznost, zunanjost: navidez verjame; on je navidez bolj odločen kakor v resnici; navidez prijateljski; navidez ima prav / v povedni rabi vse to njeno veselje je le navidez
  7.      navídezen  -zna -o prid. () ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi, resničen: navidezen mir, poraz; navidezna gotovost, harmonija / navidezna prijaznost nepristna / navidezen napad; navidezna smrt // ki v resnici ni tak, kot se kaže: navidezna velikost predmeta; njegova moč je samo navidezna // ki v resnici ne obstaja: navidezna pot sonca okoli zemlje ◊ bot. navidezni cvet enemu samemu cvetu podobno socvetje; navidezni list listu podoben ploščat poganjek; fiz. navidezna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov navídezno prisl.: navidezno se premikati; navidezno brezpomembna kretnja; navidezno začuden, zadovoljen
  8.      navídeznost  -i ž () lastnost, značilnost navideznega: navideznost demokracije; stvarnost in navideznost / nav. ekspr.: kdor jo dobro pozna, tega njena navideznost ne zapelje zunanji videz; varljiva navideznost
  9.      nèomadeževán  -a -o prid. (-á) nav. ekspr. ki ni omadeževan: neomadeževan človek / neomadeževan značaj / neomadeževana preteklost neoporečnaekspr. nagnil se je nad še neomadeževan list nepopisan; ekspr. neomadeževano perilo čisto
  10.      nèomadeževánost  -i ž (-á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neomadeževanega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove neomadeževanosti / neomadeževanost ljubezni
  11.      omadeževáti  -újem dov.) 1. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: s tem dejanjem je omadeževal svojo čast; omadeževal je očetovo ime osramotil / omadeževati dušo, vest // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: omadeževati spomin na koga 2. v nekaterih religijah narediti, povzročiti, da postane kdo (obredno) nečist: kogar se dotakne tak človek, ga omadežuje; ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal ● ekspr. omadeževati si roke s krvjo koga biti kriv smrti koga; ubiti, umoriti ga omadeževán -a -o: omadeževan človek, ugled
  12.      pétsédežen  -žna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima pet sedežev: petsedežni avtomobil
  13.      podeželàn  in podeželán tudi podeželján tudi podeželjàn -ána m ( á; ) kdor živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščani in podeželani
  14.      podeželánka  tudi podeželjánka -e ž () ženska, ki živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščanke in podeželanke
  15.      podežêlec  -lca m () knjiž., redko podeželan: norčeval se je iz podeželcev
  16.      podežêlen  -lna -o prid. () zastar. podeželski: podeželno mesto
  17.      podežêlje  -a s, rod. mn. tudi podežêlij () področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani
  18.      podežêlski  -a -o prid. () nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena
  19.      podežéven  -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) ki je po dežju: podeževni hlad
  20.      pojédež  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor (rad) veliko jé: biti velik pojedež
  21.      prečúdežen  -žna -o prid. () 1. ekspr. zelo nenavaden, izreden: prečudežen dogodek; prečudežne reči se godijo; prečudežna rešitev iz ječe 2. pesn. nenavadno, izredno lep: prečudežna lepota, milina
  22.      prismódež  -a m (ọ̑) slabš. nespameten, neumen moški: niti odgovoril mu ni ta prismodež / kot psovka kar pojdi, prismodež
  23.      rendez-vous  gl. randevu
  24.      dež  -a m () užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadjeagr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo
  25.      dežen  -žna -o () pridevnik od sadež: sadežna lupina

   6 31 56 81 106 131 156 181 206 231  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA