Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dež (2.730)



  1.      dèž  -jà tudi -ja [dǝž] m (ǝ̏ , ǝ̀) 1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije; dež pada, rosi; dež je ponehal; pog. dež me je dobil; pog. dež gre dežuje; ti oblaki prinašajo dež; droben, gost, rahel dež; mrzel jesenski dež; ekspr. pohleven dež; dež in sneg; dež z vetrom; debele kaplje dežja; govorila je ko dež hitro, veliko; drži se ko dež v pratiki čemerno; potreben je spanja kot suha zemlja dežja; hiše rastejo kot gobe po dežju / dež bije na okno; dež bobna, škrablja po strehi; spet bo dež; pripravlja se k dežju; kaže na dež; pog. na počitnicah smo imeli sam dež / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: na dežju dela; ne stoj na dežju; hoditi po dežju; dela tudi v dežju in mrazu; pren., ekspr. ognjen, svinčen dež 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, razsipavajočega se: dež cvetja se je usul na zmagovalca; iz lokomotive je buhnil dež isker; dež izstrelkov, kamenja, krogel ● ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; ekspr. lase ima počesane na dež tako, da mu visijo in da so ravno prirezani; šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljšiagr. umetni dež v drobne kapljice razpršen vodni curek za zalivanje rastlin; astr. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo; meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev
  2.      dez...  predpona v sestavljenkah za izražanje a) nasprotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: dezorganizacija, dezorientacija; dezinficirati b) odstranjevanja, smeri proč, stran: dezinsekcija, dezodoracija
  3.      dezagregácija  -e ž (á) knjiž. razkroj, razpad, razdružitev: dezagregacija sestavnih elementov, komponent
  4.      dezaktivírati  -am dov. in nedov. () spraviti iz dejavnosti, napraviti neaktivno: dezaktivirati neeksplodirane letalske bombe / dezaktivirati mladino; člani organizacije so se dezaktivirali
  5.      dezalienácija  -e ž (á) knjiž. odpravljanje, prenehanje alienacije, razodtujevanje: proces dezalienacije
  6.      dezangažírati  -am dov. in nedov. () publ. odtegniti od aktivnega, dejavnega odnosa do česa: slaba idejno-vsebinska konstrukcija drame je gledalce dezangažirala / senatorji so zahtevali, naj se njihova država vojaško dezangažira
  7.      dezatomizácija  -e ž (á) neuvajanje atomskega orožja na kako ozemlje, področje: razpravljali so o dezatomizaciji in razorožitvenih problemih; dezatomizacija Afrike
  8.      dezavuírati  -am dov. in nedov. () knjiž. ovreči pravilnost, resničnost česa, ne priznati česa: resničnost je dezavuirala njegove trditve; nova vlada je dezavuirala prejšnjo politiko / zdravnik je dezavuiral svojega kolego / poslanci so dezavuirali ministra odrekli so mu politično podporo
  9.      dezen  ipd. gl. desen ipd.
  10.      dezertácija  -e ž (á) pobeg od vojakov ali iz boja: polk je bil razredčen zaradi dezertacij; nagovarjati vojake k dezertaciji; med prostovoljci ni bilo niti enega primera dezertacije; kazen za dezertacijo
  11.      dezertêr  -ja m () kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije
  12.      dezertêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na dezerterje: dezerterska skupina / med vojaki je širil dezerterske misli / ekspr. ravnanje njihovih voditeljev je dezertersko
  13.      dezertêrstvo  -a s () pojav dezertiranja: na fronti se je širilo dezerterstvo; boriti se proti dezerterstvu // pobeg od vojakov ali iz boja: dezerterstvo so kaznovali s smrtjo; trikratno dezerterstvo; pren. narodno dezerterstvo
  14.      dezertíranje  -a s () glagolnik od dezertirati: vojaško sodišče ga je obsodilo zaradi dezertiranja; dezertiranje iz tujske legije
  15.      dezertírati  -am dov. in nedov. () pobegniti od vojakov ali iz boja: pod vplivom propagande je dezertirala cela četa; dezertiral je iz nemške vojske; dezertirati k sovražniku; pren. dezertiral je iz organizacije
  16.      deziderat  gl. desideratum
  17.      deziluzíja  -e ž () knjiž. odprava, izguba iluzije, razočaranje: pisatelj se z begom v spomine umika deziluziji sedanjosti; pesnikova erotična deziluzija; popolna, trpka deziluzija
  18.      deziluzionírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odpraviti, odstraniti iluzije: deziluzioniral je umetnika in ga prikazal kot živega človeka / resnica ga je deziluzionirala razočarala
  19.      deziluzioníst  -a m () knjiž. kdor je izgubil iluzije: skeptik je in deziluzionist; postati deziluzionist
  20.      deziluzionístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. ki je brez iluzij: deziluzionistični motiv v pesmi; deziluzionistična drama, poezija
  21.      deziluzionízem  -zma m () knjiž. stanje brez iluzij: njegov deziluzionizem vendarle izzveni romantično; popolni deziluzionizem; deziluzionizem Prešernove pesmi Slovo od mladosti
  22.      dezinfékcija  -e ž (ẹ́) uničenje, uničevanje kužnih klic; razkužitev, razkuževanje: zdravniške ekipe so opravile cepljenje in dezinfekcijo; dezinfekcija rane; sredstvo za dezinfekcijo; pren., ekspr. dezinfekcija morale
  23.      dezinfekcíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dezinfekcijo, razkuževalen: dezinfekcijska naprava; dezinfekcijsko sredstvo / dezinfekcijske komore za južno sadje; dezinfekcijska postaja / dezinfekcijski učinek
  24.      dezinféktor  -ja m (ẹ́) 1. kdor opravlja dezinfekcijo, razkuževalec: tečaj za dezinfektorje 2. priprava za dezinfekcijo, razkuževalnik: instrumente so dali v dezinfektor
  25.      dezinféktorica  -e ž (ẹ́) ženska, ki opravlja dezinfekcijo, razkuževalka

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA