Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dava (320)

1.      dozidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od dozidati: z dozidavo so pridobili še nekaj sob; dozidava novega trakta ♪
2.      dozidávanje  -a s (ȃ) glagolnik od dozidavati: dozidavanje bo letos končano ♪
3.      dozidávati  -am nedov. (ȃ) dodatno, zraven zidati: stavbe so dozidavali in prezidavali ♪
4.      izzidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od izzidati: izzidava jarka ♪
5.      nadzidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od nadzidati: predvidena je nadzidava hotela; na izbiro imajo dozidavo ali nadzidavo ♪
6.      nadzidávati  -am nedov. (ȃ) zidati, dozidavati nad čim: nadzidavati nadstropje / nadzidavati stare stavbe ♪
7.      namrdávati se  -am se nedov. (ȃ) redko namrdovati se: kaj se spet namrdavaš ♪
8.      obglodávati  -am nedov. (ȃ) z glodanjem načenjati: miši obglodavajo korenine ♪
9.      obzidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od obzidati: obzidava zemljišča / obzidava peči ♪
10.      obzidávati  -am nedov. (ȃ) 1. postavljati, delati zid okrog česa: zemljišče zdaj obzidavajo 2. oblagati z gradbenim materialom, navadno na notranji strani: obzidavati jamo, jašek ♪
11.      odkidávati  -am nedov. (ȃ) kidati: vsako jutro je moral odkidavati / odkidavati sneg / odkidavati izpod živine ♪
12.      odpredávati  -am dov. (ȃ) končati predavanje: ko je odpredaval, se je začela razprava // predavajoč posredovati: odpredaval jim je vsa težja poglavja ♪
13.      ogledávati  -am nedov. (ȃ) star. ogledovati: ogledaval je mimoidoče; ogledaval si je hišo ♪
14.      oglodávati  -am nedov. (ȃ) glodati: pes oglodava kosti / vsi ga oglodavajo ♪
15.      pobrundávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih brundati: medved zadovoljno pobrundava / delal je in (si) pobrundaval pesem ♪
16.      podávati  -am nedov. (ȃ) zastar. dajati: podavali so mu svoje izdelke / podavati zavetje mrčesu / podavati zemljepisno snov na različne načine podajati ♪
17.      podzidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od podzidati: nabaviti material za podzidavo / proučevanje družbenega in gospodarskega razvoja je trdna podzidava za zgodovino ♪
18.      podzidávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj 2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip ♪
19.      pogledávati  -am nedov. (ȃ) pogledovati: sramežljivo pogledava stran / pogledava na uro, če bo še ujel avtobus / jezno, prestrašeno, zaljubljeno pogledavati / ko je bila stara štirinajst let, je že pogledavala za fanti ● star. zadnji čas le redko pogledava v kozarec se opija; zastar. skozi te poteze pogledavajo še druge se kažejo, so vidne ♪
20.      posedávati  -am nedov. (ȃ) redko posedevati: tu sem včasih najrajši posedaval / posedava po gostilnah ♪
21.      pozidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od pozidati: pozidava parcele / pozidava porušenega mesta je dolgo trajala / pozidava stanovanj poteka počasi zidava, graditev ♪
22.      predaválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predavanje: predavalna turneja / predavalna ura ♪
23.      predaválnica  -e ž (ȃ) prostor za predavanja zlasti na višjih in visokih šolah: univerzi primanjkuje predavalnic, laboratorijev in kabinetov; predavanje bo v predavalnici številka pet ♪
24.      predávanje  -a s (ȃ) govorno podajanje vsebinsko zaokrožene strokovne snovi: predavanja ne bo zaradi bolezni predavatelja; udeležiti se predavanja; organizirati, prirediti predavanje; iti k predavanju, na predavanje; biti na predavanju, pri predavanju; vstop med predavanjem ni dovoljen; poljudno, strokovno predavanje; predavanje o varstvu okolja / kdo bo imel predavanje kdo bo predaval ♦ šol. nastopno predavanje prvo javno predavanje kandidata za univerzitetnega predavatelja // nav. mn. govorno podajanje učne snovi na višjih ali visokih šolah: predavanja se začnejo oktobra; redno hodi na predavanja in vaje; obvezna predavanja; seznam predavanj / poslušati predavanja iz slavistike na ljubljanski univerzi študirati slavistiko // tako podano ali takemu podajanju namenjeno besedilo: napisati, sestaviti predavanje; objaviti predavanje / učiti se po predavanjih po zapiskih predavanj ♪
25.      predavátelj  -a m (ȃ) 1. kdor predava: zahvaliti se predavatelju; prijeten nastop današnjega predavatelja; pogovor med poslušalci in predavatelji 2. kdor se poklicno ukvarja s podajanjem učne snovi na srednji, višji, visoki šoli: pomanjkanje predavateljev na strokovnih šolah; predavatelj fizike / visokošolski predavatelji ♦ šol. predavatelj kdor predava na visokošolski ustanovi pomožne predmete; višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226