Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dava (221-245)


  1.      priváten  -tna -o prid. (ȃ) 1. ki je last posameznika, posameznikov, zaseben: privatni gozdovi; privatna proizvodnja; privatno podjetje, premoženje; privatna in družbena stanovanja / najel si je privatno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob; privatna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: privatni park; privatni prostori; privatna cesta; privatna in javna kopališča 2. ki je v zvezi s posameznikom, posamezniki in ne z družbeno skupnostjo: privatni interesi; ogroziti privatne koristi; privatne zadeve // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: uradni in privatni obisk; prositi koga za privatni pogovor; privatni spor; njegovo privatno mnenje je drugačno od uradnega; privatno pismo / privatno življenje ● pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno ◊ ekon. privatna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v privatni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; jur. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; privatno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila; soc. privatni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; privatna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; šol. privatno šolanje šolanje v privatni šoli ali s posebej najetimi učitelji privátno prisl.: službeno in privatno potovati; stanovati privatno; angleščino se je učil privatno ♪
  2.      profésor  -ja m (ẹ̑) kdor poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: biti, postati profesor; profesor slovenščine; razpisati dela in naloge profesorja / izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje; srednješolski, univerzitetni profesor / kot nagovor tovariš profesor; kot pristavek k imenu: profesor [prof.] Fran Ramovš; neskl. profesor Boršnikova // kdor je diplomiral na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomanti dobijo naslov profesorja; zaposlovanje profesorjev ♪
  3.      propagátorica  -e ž (ȃ) ženska oblika od propagator: šel je poslušat predavanje znane propagatorice novih idej ♪
  4.      prvolétnik  -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet 2. otrok ali žival v prvem letu starosti: duševni razvoj prvoletnika ♪
  5.      psihiátrinja  -e ž (á) zdravnica specialistka za psihiatrijo: predavanje znane psihiatrinje ♪
  6.      radovédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. radovedna ženska: radovednice so se zbrale okrog predavatelja / rad se je pogovarjal z malo radovednico ♪
  7.      razjedàv  -áva -o prid. (ȁ á) zastar. jedek: razjedava snov ♪
  8.      réd  -a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti, pospraviti jih; spraviti lase, obleko v red / hvala, stvar je že v redu je že urejena // kar je določeno z odnosi med določenimi stvarmi, dejstvi, ki se dajo izraziti s pravili: odkriti red v vesolju; kompozicijski, notranji red / brez reda razpostavljeni predmeti; govori brez reda neurejeno, zmedeno // stanje, ko se dela, ravna v skladu s pravili, zahtevami: v državi je, vlada red; obnoviti, vzpostaviti red; skrbeti za red na cesti, zabavi / narediti red v gospodarstvu / prisiliti koga k redu k ravnanju, vedenju v skladu s pravili, zahtevami 2. navadno s prilastkom kar je določeno s predpisi, pravili, ki določajo, kakšno ravnanje, stanje je pravilno, obvezno: prilagoditi se delovnemu redu; gospodarski, pravni red; odpor proti staremu moralnemu redu / prebrati hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši / zastar. kazenski, šolski, tržni red zakon, predpis 3. navadno s prilastkom kar je določeno z gospodarskimi, političnimi, pravnimi odnosi v družbeni skupnosti; ureditev: obljubljati človeštvu nov red / fevdalni družbeni red; graditi socialistični družbeni red / osovraženi red se je držal na oblasti s pomočjo vojske predstavniki oblasti 4. kar je določeno s ponavljanjem dejstev, opravil v enakem vrstnem redu ob istem času v določeni časovni enoti: bolnik, otrok potrebuje red; živeti po ustaljenem redu / ekspr. čisto sem prišel iz reda // v zvezi dnevni red načrt za delo in počitek v štiriindvajsetih urah: napraviti si dnevni red za počitnice; privaditi se na dnevni red // v zvezi dnevni red glede na vrstni red vnaprej določene točke, vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na sestanku, zboru: preiti na dnevni red; glasovati o dnevnem redu; tretja točka dnevnega reda / dnevni red konference vnaprej določen načrt za njen potek 5. navadno s prilastkom kar je določeno s sledenjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru: urediti po abecednem, logičnem redu; vrstni red tekmovalcev; menjati red posevkov / besedni red s pravili določeno zaporedje besed / pog. odstopiti vrstni red za avtomobil mesto v vrsti prijavljenih, čakajočih kupcev // razvrstitev, razporeditev: določiti sedežni red učencev / bojni, pohodni red 6. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: določiti, uskladiti vozne rede; promet teče po voznem redu; ladijski, železniški vozni red / kupiti, prebrati vozni red 7. star. vrsta: postaviti se v red / prvi red naj stopi korak naprej / v pogovoru so prišle na red tudi gospodarske zadeve 8. nar. gorenjsko red ž: raztrositi redove / pokositi zadnji red 9. verska skupnost ljudi, ki živijo po posebnih pravilih, navadno v skupini, skupinah: ustanoviti, voditi red; stopiti v red; katoliški, muslimanski redovi; moški, ženski redovi; član, predstojnik reda / frančiškanski, jezuitski red / samostanski, verski redovi 10. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda: red zveri; družine, redovi in razredi 11. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli; ocena: iz biologije še nima reda; spraševati, učiti se za rede / negativni, pozitivni red; red odlično / dati, dobiti red // znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: vpisovati rede / zaključevati rede 12. visoko odlikovanje kot znamenje priznanja za državljanske, vojaške zasluge: podeliti, pripeti komu red; odlikovati koga z redom / red dela z rdečo zastavo visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti; red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 13. s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je kaj glede na kakovost, pomembnost take stopnje, kot nakazuje prilastek: dogodek, dokument prvega reda / on je strokovnjak prvega reda / cesta prvega reda cesta, ki povezuje države, republike ali gospodarsko in turistično pomembna središča; zastar. vagon drugega reda drugega razreda 14. pog., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi v redu ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: on je v redu človek; ta profesor je zelo v redu; biti v redu mati dobra, skrbna; poglej avto, ali ni v redu dober, lep 15. pog., v zvezi v redu ki je v takem stanju, kot se pričakuje, mora biti: avto je spet v redu, lahko se odpeljemo; dokumente ima v redu, lahko gre / kadar ni bil kaj v redu, je vzel zdravila se ni počutil dobro, zdravega // v prislovni rabi izraža, da dejanje poteka, je opravljeno tako, kot se pričakuje, mora biti: vse je v redu naredil; stvar ne teče čisto v redu 16. v medmetni rabi, v zvezi v redu izraža a) soglasje, privolitev: v redu, kupim / če hočeš, v redu, če ne — grem b) zadržano pritrjevanje: v redu, pa naj bo po tvojem c) nejevoljno sprijaznjenje s čim: če je že to naredil, v redu, toda zakaj se ne opraviči; v redu, je rekel jasno, grem pa drugam ● samo zaradi reda se je opravičil ker je tak red, navada; nar. vzhodno večerja je k redu je pripravljena, na mizi; nar. vzhodno glej, da boš tam k redu da se boš prav vedel, obnašal; star. ni mu ga v red enakega, enakovrednega; nar. kar naprej sitnari, naj se že vendar dava v red poročiva; pog. v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu že od rojstva ni normalen; pog. z njim zadnje čase ni vse v redu nenavadno, čudaško ravna, se vede; publ. razvoj sam je spravil problem z dnevnega reda je razrešil problem; postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; nesreče so na dnevnem redu se venomer ponavljajo; iti v gosjem redu drug za drugim; lože I. reda lože, razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami; publ. za resničnost tega govorijo v prvem redu dejstva v prvi vrsti; star. potresni sunek srednjega reda srednje stopnje, jakosti; publ. sestaviti vozni red za turnejo moštva po Južni Ameriki program, načrt; ekspr. uniformirani čuvar reda miličnik; paznik; publ. organ javnega reda in miru miličnik, policist; publ. napadalci so zadeli na sile reda in se morali umakniti na vojaštvo; milico; red vlada svet ◊ gled. abonma red(a) B; jur. dedni red zakonski vrstni red, po katerem dedujejo zakonec in sorodniki, če ni oporoke; javni red ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; mat. prednostni red zapovrstnost, po kateri se morajo opraviti predpisane matematične operacije; red odvoda število, ki izraža, kolikokrat zaporedoma se je funkcija odvedla; ploskev 1. reda ploskev, katere enačba ima eksponent pri spremenljivkah enak 1; muz. prstni red določen vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; rel. (sveti) red do 1968 vsaka od osmih stopenj priprave za opravljanje duhovniške, škofovske službe; tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; malteški viteški red ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov; nemški viteški red; šol. dobiti prvi red nekdaj najboljšo pozitivno oceno; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi ♪
  9.      réden  -dna -o prid., rédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom urediti stvar najprej po redni poti // ki se ujema, je v skladu s predpisi, pravili in se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: jutri imamo redni letni zbor / redne letalske, prometne zveze / redni in posebni vlaki / redna izdaja, knjižna zbirka 2. ki ima s splošno veljavnimi predpisi, pravili določen status, pravni položaj: redni član društva; redni študent / redni član akademije akademik najvišje stopnje; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje 3. ki je tak, kot se pričakuje, mora biti: veter je močno oviral reden potek tekmovanja 4. ki se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: redni dnevni sprehod; redna radijska oddaja; redno čiščenje zob; sprva slučajna srečanja so postajala vse bolj redna // ki se ponavlja brez izostankov, preskokov: zahtevati redno dostavo časopisa; reden in nereden 5. ki dela kaj v enakomerno se ponavljajočih, sorazmerno kratkih časovnih obdobjih: redni bralci knjig; on je v tej hiši reden gost 6. ki ima, kaže smisel za red: redni učenci; reden in nereden / redno življenje 7. stalno organiziran in označen po zahtevah mednarodnega prava: v boju proti upornikom so sodelovale tudi redne čete; priznati partizane kot redno vojsko / redni diplomatski odnosi diplomatski odnosi, ki jih vzdržujejo stalne diplomatske misije ◊ jur. sprejeti zakon po rednem postopku po postopku v več stopnjah, določenih z zakonom; redna likvidacija likvidacija, ko delovna organizacija ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti; redna sodišča sodišča, ki odločajo predvsem v civilnih in kazenskih zadevah; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; min. redni žarek žarek, ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost; šol. redni izpitni rok; šport. v rednem času se je tekma končala neodločeno rédno prisl.: revija izhaja redno; ta bolezen se redno konča s smrtjo; ekspr. redno odhaja na počitnice v hribe; po kosilu redno pijejo kavo; redno ali izredno študirati ∙ zastar. niti redno se ni poslovil, tako se mu je mudilo primerno, kot zahteva vljudnost; redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom; zastar. redno zasajene trte v urejenih, ravnih vrstah ♪
  10.      referát  -a m (ȃ) 1. govornemu podajanju namenjeno besedilo a) ki obravnava vsebinsko zaokroženo strokovno snov, predavanje: prebrati, sestaviti referat; referat o novih virih energije; referat in koreferat / imeti, podati referat b) ki seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, poročilo: referat o političnem položaju v državi // govorno podajanje takega besedila: referati so trajali največ dvajset minut; po referatu je bila razprava 2. šol. sestavek, ki ga učenec napiše za vajo v obravnavanju kakega vprašanja: učenci so morali napisati po en referat na leto / razdeliti študentom referate teme, naslove zanje 3. najmanjša notranja organizacijska enota uprave, ustanove, podjetja, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: ustanoviti, voditi referat; kulturni, organizacijski referat; referat za reklamo; oddelek, odsek in referat ♪
  11.      referènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor ima, pripravi referat; predavatelj, poročevalec: referent je razčlenil položaj v gospodarstvu; poslušati, predstaviti referenta; referent na strokovnem posvetovanju; glavni referent in koreferent / ker je eden od referentov zbolel, bo njegov referat prebral predsednik ∙ knjiž. vsaka skupina učencev je izbrala svojega zapisnikarja in referenta poročevalca 2. navadno s prilastkom kdor samostojno vodi, opravlja delo, ki predstavlja zaključeno celoto: referent na občini, v tovarni / davčni, nabavni, pravni referent; referent za posojila, turizem // kdor je v kaki skupini, skupnosti določen, izbran, da vodi, organizira kako dejavnost: izvoliti za referenta; kulturni, sanitetni referent; referent v brigadi ♪
  12.      referírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ustno poročati: referirati nadrejenemu; referirati o nesreči ∙ ekspr. novice je referirala prijateljici povedala 2. imeti, pripraviti referat; predavati, poročati: na zborovanju zgodovinarjev referirati o kmečkih uporih / predsednik je referiral o nalogah društva v prihodnjem letu ♪
  13.      repetitórij  -a m (ọ́) šol. 1. ciklus predavanj in vaj, namenjen ponavljanju učne snovi: organizirati repetitorij matematike 2. priročnik za ponavljanje učne snovi: napisati fizikalni repetitorij ♪
  14.      rusíst  -a m (ȋ) strokovnjak za rusistiko: znan rusist / profesor rusist / pog. predavanje za rusiste prvega letnika slušatelje oddelka za rusistiko ♪
  15.      rusofílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rusofile ali rusofilstvo: rusofilska družina / rusofilsko predavanje ♪
  16.      rustikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti; rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše 2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu 3. knjiž. robat, grob: človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade ◊ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi ♪
  17.      sédemnajsti  in sedemnájsti -a -o [dǝm] štev. (ẹ̄; á) ki v zapovrstju ustreza številu sedemnajst: v sedemnajstem letu je; predavanje bo ob sedemnajsti (uri) / sedemnajsti pešpolk v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske; sedemnajsto [17.] stoletje stoletje od 1600 do 1700 ♪
  18.      sékcijski  tudi sekcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) nanašajoč se na sekcijo: sekcijski vodja / sekcijski izvid ∙ publ. plenarna in sekcijska predavanja predavanja, ločena po skupinah in obravnavani tematiki ♪
  19.      selekcionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) izločati iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbirati, odbirati: selekcionirati študijske programe; v uredništvu rokopise selekcionirajo; mehanično, sistematično selekcionirati / selekcionirati predavatelje, tekmovalce / ta šola učence zelo selekcionira ♦ agr., vet. selekcionirati prašiče; selekcionirati seme za vzgojo boljše sorte selekcioníran -a -o: selekcionirana skupina; selekcionirana sadna vrsta; selekcionirano seme ♪
  20.      seminár  -ja m (ā) 1. skupek organiziranih predavanj z določenega področja za dodatno izobraževanje odraslih: udeležiti se seminarja; organizirati seminar; predavati na seminarju; tridnevni seminar / pripravljalni seminar; seminar za tuje slaviste 2. šol. organizirano študijsko delo na visokošolskih ustanovah, ki dopolnjuje program rednih predavanj: voditi seminar; razpravljati o čem v seminarju / literarnozgodovinski seminar // žarg. prostor za individualno delo študentov: priti v seminar; študirati v seminarju 3. knjiž. bogoslovje, semenišče: ustanoviti seminar ♪
  21.      seminaríst  -a m (ȋ) 1. udeleženec seminarja: predavanje za seminariste 2. knjiž. bogoslovec, semeniščnik: bivši seminarist ♪
  22.      sezóna  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom čas, del leta a) ki je najprimernejši, najustreznejši za kako delo, dejavnost: sezona se konča, začne; sredi sezone so prenehali graditi; konec, začetek sezone / gradbena sezona je letos daljša; glavna turistična sezona / kopalna, smučarska sezona; sezona izletov; sezona lova in ribolova / lanska sezona je bila zelo uspešna b) v katerem se kaka dejavnost opravlja v zelo veliki meri: otvoritvena predstava nove sezone; prvo tekmovanje v sezoni; igralca so angažirali za več sezon / glasbena, koncertna sezona; to je njegova zadnja tekmovalna sezona; sezona predavanj; repertoar za gledališko sezono 1984/85 c) v katerem se opravljajo določena dela: žetvena sezona; sezona vlaganja je, zato prodamo veliko sladkorja č) v katerem se nosijo, prodajajo določena oblačila, modeli, kroji: v tej sezoni oprijeti plašči niso moderni / škornje nosim več sezon d) v katerem je česa veliko: sezona češenj, grozdja / sezona dopustov e) za katerega je značilna določena temperatura, količina padavin: deževna, suha sezona / poletna, zimska sezona / oblačiti se sezoni primerno letnemu času ♪
  23.      sinhronizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da se dejanja, pojavi časovno med seboj ujemajo, potekajo istočasno: sinhronizirati gibe / sinhronizirati dejavnosti / sinhronizirati ure uskladiti 2. film. narediti, da se slika in zvok v filmu med seboj časovno ujemata: sinhronizirati film // z dodatnim tonskim snemanjem in montažo nadomestiti izvirni govor, jezik filma s kakim drugim jezikom: sinhronizirati tuje filme / sinhronizirati film v slovenski jezik ◊ gled. sinhronizirati lutko uskladiti njene kretnje z govorom; ptt sinhronizirati narediti, da se določeni vrtljivi deli dveh med seboj ločenih naprav vrtijo z isto vrtilno hitrostjo sinhronizíran -a -o: sinhronizirani filmi; program prakse je sinhroniziran s programom predavanj ♦ elektr. sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; strojn. sinhronizirani menjalnik menjalnik s pripravo, ki omogoča avtomatično izenačevanje vrtilne hitrosti; prisl.: proizvodnja teče sinhronizirano ♪
  24.      skíca  -e ž (ȋ) 1. kar je narisano nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami: skica prikazuje položaj vojaških enot; narediti, narisati skico glavnih ulic; tabele in skice // um. nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami narejena risba, slika kakega predmeta, pojava: risati skice igrajočih se otrok; razstava skic / akvarelna, oljna skica; kompozicijska, portretna skica; skica s kredo, svinčnikom 2. kar je prikazano, opisano nakratko, samo v glavnih črtah: njegove zgodbe so idejno nepomembne skice / podati skico medvojnega obdobja; skica problemov / skica za predavanje osnutek // knjiž. kratek fragmentaren prozni zapis: cikel pretresljivih skic; črtice in skice ♪
  25.      skióptičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: skioptična slika / skioptično projiciranje slik / skioptično predavanje predavanje s skioptičnimi slikami ♪

   71 96 121 146 171 196 221 246 271 296  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA