Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dal (3.464-3.488)


  1.      preslédek  -dka m (ẹ̑) 1. prostor med bližnjima predmetoma: povečati presledek; presledek med hišami; presledki med številkami, vrstami / hodi hitreje, da ne bo presledka v koloni / svetilke so postavljene v določenih presledkih; veje so razvrščene v enakih presledkih 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: za kongrese so bili določeni petletni presledki; presledki med udarci; po daljšem presledku se je spet oglasil pri njem / govoril je pol ure brez presledka neprenehoma / od streh je počasi, v presledkih kapalo; pregledovati kaj v rednih presledkih; učiti se v presledkih; publ.: letala vzletajo v presledkih petnajst minut vsakih petnajst minut; bil je predsednik od l900 do 1920 s presledkom nekaj let razen ● z redkimi presledki mi je šlo zmeraj slabo skoraj zmeraj; gozdovi pokrivajo z majhnimi presledki ves tisti svet skoraj ves tisti svet ◊ adm. presledek razmik; arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest ♪
  2.      preslédkast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima presledke: presledkasta živa meja / presledkasto pokanje v daljavi ♦ čeb. presledkasta zalega zalega, pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice ♪
  3.      preslepíti  -ím dov., preslépi; preslépil (ȋ í) 1. ekspr. prevarati, ukaniti: dal se je preslepiti; spoznal je, da so ga preslepili; preslepiti sovražnika; preslepil je svoje zasledovalce in ušel; preslepiti koga s prijaznimi besedami / to govorjenje je tudi njega preslepilo / preslepiti svojo voljo 2. slabš. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: menda jo je že čisto preslepil s svojim sladkim govorjenjem / vsi poznate njeno zvestobo, noben fant je ne preslepi ● star. sovraštvo me je preslepilo in planil sem nanj vzelo razsodnost, presojo preslepljèn -êna -o: biti usodno preslepljen ♪
  4.      presodíti  in presóditi -im dov., presójen (ȋ ọ́) 1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem // s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj; presoditi dokaze / knjiž. presoditi pravilnost listine // ugotoviti: ozrl se je v nebo, da bi presodil čas; po glasu sem presodil, da je on 2. knjiž. oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta ♪
  5.      presója  -e ž (ọ̑) 1. glagolnik od presoditi: to prepuščam njemu v presojo; čustvo je zmagalo nad trezno presojo; ni bil več sposoben mirne presoje / narediti kaj po lastni presoji / presoja dokazov, položaja 2. knjiž. ocenitev: nepristranska presoja; presoja literarnega dela; presoja otrokovega zdravstvenega stanja / slišal sem tvojo presojo ∙ knjiž. ni izgubil presoje razsodnosti; knjiž. gledališke presoje ocene ♪
  6.      presojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor presoja: vedno ostane trezen presojevalec / presojevalec našega gledališkega razvoja 2. knjiž. ocenjevalec: nepristranski presojevalec; presojevalci rokopisov pri založbah; presojevalec vin ♪
  7.      presojevánje  -a s (ȃ) 1. presojanje: ni bil več zmožen pametnega presojevanja; odločil se je po kratkem presojevanju / presojevanje njegovih dejanj 2. knjiž. ocenjevanje: presojevanje živine na razstavi / pri presojevanju literarnih del je gledal zlasti na estetsko vrednost ♪
  8.      prespáti  -spím dov., prespì prespíte; prespál (á í) 1. speč prebiti, preživeti: noč je mirno prespal; tretjino življenja človek prespi / fant je dogodek prespal in zjutraj ni vedel nič o njem / na vlaku je prespal vse postaje do Ljubljane / prespati dogovorjeni znak ♦ zool. nekatere živali zimo prespijo prebijejo, preživijo v stanju, podobnem spanju // speč preiti kako časovno točko, mejo: ker se je bal prespati dogovorjeno uro, se je vso noč zbujal // prenočiti: prespal je kar pod kozolcem; prespal je doma, nato je odšel / v kraju je lani prespalo skoraj sto tisoč turistov 2. s spanjem doseči prenehanje kakega stanja: najprej prespi svojo pijanost; ko so prespali utrujenost, so nadaljevali pot 3. ekspr. s spanjem, čakanjem časovno oddaljiti se od česa: ko je poraz, razočaranje prespal, je začel misliti bolj kritično / stvar dvakrat, trikrat prespi, preden se odločiš počakaj nekaj časa prespáti se s spanjem se okrepiti: tri dni je popival, nato se je prespal in začel spet delati; jutri bo nedelja, pa se bom prespal prespán -a -o: biti prespan in spočit; za njim je slabo prespana noč ♪
  9.      prestájati 2 -am nedov. (ā) ekspr. stoječ preživljati: popoldneve je prestajal na vrtu in gledal v gore ♪
  10.      prestán  -a -o prid. (á) ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost: prestana jed; kosilo bo prestano; prim. prestati prestojim ♪
  11.      prestáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: veliko hudega je že prestal; zaradi njih smo prestali ta strah, te težave / ekspr. pokrit je bil s klobukom, ki je prestal že mnogo vetra in dežja ♦ jur. (zaporno) kazen je moral v celoti prestati // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega: prestali smo eno nevarnost, pa smo se znašli v še hujši; ta strah sem že prestal, zdaj se ne bojim več / še zmeraj je slaboten, saj je komaj dobro prestal tifus prebolel / kazen bo prestal čez dva meseca prebil 2. ostati živ do konca trajanja česa: bolnik operacije ni prestal; prestati vojno; ekspr. mislil sem, da ne bom prestal tega tedna, toliko dela je bilo / te izgube ne bom prestal prenesel / trdnjava je prestala tudi drugi naskok po drugem naskoku ostala nezavzeta / ilegalna tiskarna je okupacijo prestala se je obdržala do konca okupacije // s prislovnim določilom po prenehanju česa neprijetnega, slabega ostati v stanju, kot ga nakazuje določilo: kako ste prestali potovanje po razburkanem morju; rože so dobro prestale zimo 3. priti do konca trajanja kake dejavnosti: ko prestanete poskusno dobo, se bomo odločili / uspešno prestati izpit, testiranje opraviti 4. (pre)nehati: veter je prestal nenadoma, kakor se je pojavil; zastar.: prestati govoriti; prestati z delom / za nekaj časa so prestali; prestati in nadaljevati ● zastar. vozili smo se dolgo, a gozdovi ob cesti niso prestali se niso končali; evfem. on je že prestal, nas pa še čaka umrl; novo orožje je dobro prestalo preizkušnjo ob preizkušnji pokazalo, da je dobro; nova vlada v parlamentu ni prestala preizkušnje glasovanje se zanjo ni končalo dobro; ekspr. nista mogla prestati drug brez drugega zdržati; brez teh malenkosti bi lahko prestal jih ne bi pogrešal; nihče ne ve, koliko sem prestala pretrpela prestán -a -o: oddahniti se po prestanih naporih; plačilo za prestane bolečine; prestane bolezni; najtežje je prestano; prim. prestali ♪
  12.      prêstol  -óla in -ôla m (é ọ́, ó) 1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je upodobil Cervantesa, kako sedi na prestolu 2. nav. ekspr. vladar, dvor: zaprli so jih, ker so grozili prestolu; to srečanje je pomembno za državo in za prestol // vladarska oblast, vladarski položaj: kralju se prestol precej maje; odpovedati se prestolu; moč prestola se je v bolj oddaljenih pokrajinah hitro manjšala; boj za prestol / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / pahniti, vreči kralja s prestola 3. navadno s prilastkom položaj, mesto predstojnika, voditelja, kot ga označuje prilastek: na papeškem prestolu je bilo največ Italijanov; škofovski prestol se je izpraznil // ekspr. najvišji, najuglednejši položaj, mesto v kaki dejavnosti sploh: na šahovskem prestolu ga je zamenjal Aljehin / v smučarskih skokih so Finci potisnili, vrgli s prestola Norvežane ● ekspr. revolucije so podirale prestole so odpravljale monarhije; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. zaljubil se je vanjo in jo posadil na prestol poleg sebe jo je naredil za sebi enakovredno; ekspr. na prestol je prišel, sedel, ko mu je bilo dvajset let zavladal je; ekspr. na prestolu je sedel le eno leto vladal je; publ. šah je izgubil pavji prestol prenehal biti vladar v Iranu ♪
  13.      prestólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestol: kralj jih je sprejel v prestolni dvorani / knjiž. prestolni naslednik prestolonaslednik; prestolno mesto prestolnica / prestolni Dunaj; publ. sredi prestolne Ljubljane se ob taki uri težko najde parkirišče / prestolna gledališča prestolniška ♦ polit. prestolni govor v parlamentarnih monarhijah govor, s katerim vladar odpre zasedanje novoizvoljenega parlamenta in poda programski načrt vlade ♪
  14.      prestólničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolnični prebivalci / prestolnični časopisi; prestolnično gledališče ♪
  15.      prestólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolniški časopisi; prestolniške visoke šole; prestolniška gledališča / spor med pokrajinskim in prestolniškim pisateljskim društvom; sam.: to daje sorazmerno majhnemu mestu nekaj prestolniškega ♪
  16.      prestrádati  -am dov., tudi prestradála (á) stradajoč prebiti, preživeti: marsikateri dan je prestradal; prestradati zimo / ekspr. koliko sem v življenju prestradal stradal prestrádan -a -o 1. deležnik od prestradati: prestradani dnevi 2. ekspr. sestradan: prestradan človek; prestradan pes; ves je prestradan ♪
  17.      prestréči  -stréžem dov., prestrézi prestrézite in prestrezíte; prestrégel prestrégla (ẹ́) 1. narediti, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbere: prestreči prve curke mleka; prestreči odtekajočo kri / prestreči drobtinice v pest; prestreči pepel v pepelnik; z lečo prestreči sončne žarke / ta priprava bo prestregla vso vodo 2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: z napravo prestreči dim, vodni tok / dobili so nalogo, da prestrežejo sovražnikovo četo; stala je na pragu, da bi ga prestregla; pojdi jim naproti in jih prestrezi // narediti, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: s stolom je prestregel nož, ki je letel proti njemu; prestregel je žogo, da ni razbila okna / prestreči udarec / prestregli so sovražnikov napad 3. narediti, da kdo ne pade na tla: padla bi, če je ne bi prestregli; prestreči koga v roke / hotela je poklekniti pred njim, pa jo je prestregel 4. (skrivaj, neopazno) priti do sporočila, ki je namenjeno komu drugemu: prestregli so vsa njegova pisma; prestregel je njun telefonski pogovor; prestreči zaupno poročilo / prestregli so nevarne dokumente 5. zaznati z ustrezno pripravo: prestreči zvočne signale / naprave so prestregle potresne sunke // zaznati zlasti s sluhom: prestregla je čudne šume, ki so prihajali iz sobe / prestregel je, da sta si namignila opazil ● knjiž. prestreči komu besedo, besede seči mu v besedo; ekspr. prestregel je njen pogled spogledala sta se; spretno je prestregel vrženo pomarančo ujel; prestreči komu pot onemogočiti prehod ◊ čeb. prestreči roj preprečiti roju prost vzlet iz panja; šport. prestreči žogo odvzeti jo nasprotniku med podajo; voj. prestreči sovražno letalo s prestrezalnim letalom onemogočiti njegovo delovanje, gibanje ♪
  18.      prestrézati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke // delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati sovražnikove napade 3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore 4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale // zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume ◊ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje prestrezajóč -a -e: branil se je, spretno in mirno prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast ♪
  19.      prestŕm  -a -o stil. -ó prid. (r̄ ŕ) preveč strm: prestrm breg, klanec; prestrma cesta prestŕmo tudi prestrmó prisl.: pot se obrne prestrmo navzgor / v povedni rabi prestrmo je, da bi se dalo pripeljati do tja ♪
  20.      presúnjati  -am nedov. (ú) knjiž. 1. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: njen molk ga je bolj presunjal kot njen jok b) občudovanje: njegove stvaritve nas presunjajo 2. prevzemati, obhajati: kakšna čustva so jo presunjala, ko je to gledala / ljubezen, ki presunja dva mlada človeka presunjajóč -a -e: proseč in presunjajoč pogled; srce presunjajoče klicanje na pomoč ♪
  21.      presušíti  -ím dov., presúšil (ȋ í) 1. popolnoma, v celoti posušiti: presušiti kruh; presušiti klobase; luže so se v vročini presušile; premaz se je že dobro presušil // po površini posušiti: preden spravijo krompir v klet, ga presušijo; na zraku se česen kmalu dovolj presuši; ustnice se na mrazu presušijo / prst se je dovolj presušila, da se da orati 2. ponovno posušiti: presušiti suho sadje, če se navzame vlage; presušiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presušila vso obleko 3. preveč posušiti: pazi, da perila ne presušiš; detelja se je presušila in se drobi 4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presušila // preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presušiti kravo dva meseca pred otelitvijo ● studenec je presušil presahnil; ekspr. presušiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilne ◊ vrtn. presušiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati presušèn -êna -o: presušen kruh; dobro presušen les; presušene in razpokane ustnice; imeti presušeno grlo ∙ ekspr. daj mi vina, sem čisto presušen zelo žejen ♪
  22.      presúvati  -am tudi -sújem in presuváti -súvam tudi -sújem dov., presúvaj presúvajte in presuvájte; presuvál tudi presúval (ú; á ú) ekspr. s suvanjem doseči veliko, preveliko mero: s škornji ga je presuval ∙ redko presuvati sedlo z bodalom večkrat prebosti presúvati se, in presuváti se preriniti se: komaj sem se presuval skozi množico ♪
  23.      presvét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) preveč svet: bil je presvet za kaj takega / ta ideja je zanj presveta, da bi se ji odpovedal ♦ rel. presveta Trojica ♪
  24.      presvetíti  in presvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sončni žarek je presvetil oblake ∙ ekspr. nenadoma ga je presvetilo spoznanje je spoznal // v celoti osvetliti: zvezde niso mogle presvetiti mračne poti / ekspr. presvetil in pregledal je vse kote 2. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetiti prsi z aparatom; pren. pisateljeva duševnost presveti vse lastnosti svojih junakov ♪
  25.      presvetlóst  -i ž (ọ̑) nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova presvetlost se je že vrnila domov / kot nagovor vaša presvetlost ♪

   3.339 3.364 3.389 3.414 3.439 3.464 3.489 3.514 3.539 3.564  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA