Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dal (2.789-2.813)


  1.      pájkelj  -na in -klja [kǝl] m (á) nar. stroj ali naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu; vejalnik: na podu je ropotal pajkelj // priprava za odstranjevanje otrobov iz moke; tresilnik: pogledal je v pajkelj, kakšna je moka ♪
  2.      pákt  -a m (ȃ) mednarodna pogodba, zlasti politična, vojaška: podpisati pakt / predlog o sklenitvi nenapadalnega pakta; vojaški pakt; pakt o varnosti ♦ polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; zgod. londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante ♪
  3.      pálčnik  -a [u̯č] m (ȃ) 1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki 2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik 3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih vil: palčnik se je zlomil ◊ bot. palčnik dlakava rastlina s temno modrimi zvončastimi cveti v socvetju; koprivasta zvončnica; les. palčnik skobljič za izdelovanje zaokroženih robov ali okroglih palic; voj. palčnik nekdaj železna rokavica z enim prstom kot del oklepa ♪
  4.      pálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. najdebelejši prst na roki ali nogi: palec ga boli; desni palec; palec levice; palec na nogi / odtisniti palec; sesati palec / redko palci mu gledajo iz raztrganih čevljev prsti; plesti palec del rokavice za palec / oblikujemo za palec velike svaljke za dolžino palca 2. nekdaj dolžinska mera, približno 2,5 cm: dolg je pet čevljev in dva palca ● žarg. postavil se je na cesto in dvignil palec dal z dvigom palca znak, da prosi za zastonjsko vožnjo z avtomobilom; cesar je obrnil palec navzdol pri gladiatorskih igrah s palcem dal znak za usmrtitev premaganega; star. samo za palec je odprla vrata zelo malo; zastar. vse je imel pod palcem pod svojim vplivom, v oblasti; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat ◊ fiz. angleški palec dolžinska mera, 2,54 cm; strojn. palec majhen vzvod ali ploščica, ki štrli iz gredi ♪
  5.      paliatív  -a m (ȋ) 1. farm. sredstvo za začasno olajšanje bolečin ali za ublažitev bolezenskih znakov: bolniku so dali paliativ zaradi kašlja 2. knjiž., redko nepopolna, začasna rešitev: zanj je umik od ljubljenke le paliativ ♪
  6.      pálica  -e ž (á) 1. dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: odrezati (si), urezati (si), zlomiti palico; opirati se na palico; tepsti, udariti s palico; bambusova drenova, leskova palica; dolga, grčava, kljukasta, votla palica; palica z odebeljenim koncem, kovinsko konico; boji se ga kot pes palice / hoditi ob palici, s palico // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: gumijasta, kovinska palica / biljardna, dirigentska palica; čarovna palica po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč; hokejska palica z ukrivljenim spodnjim delom; iskati vodo z iskalno palico bajanico; maršalska palica znamenje maršalskega čina; nabijati smodnik z nabijalno palico; pastirska, ribiška palica; popotna palica; skakalna palica; smučarska palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; ima črno sprehajalno palico; škofovska palica umetniško okrašena palica z ukrivljenim zgornjim delom; štafetna palica umetniško izdelana votla palica s pismom, poslanico komu // ekspr. udarci (s palico): palice so padale po hrbtu; dobil je dvajset palic po podplatih / umrl je pod palicami; poznali so se mu sledovi palice 2. nekdaj dolžinska mera, 138 cm: dolg je le pet palic ● ekspr. kadar je nagajal, je pela palica je bil tepen s palico; je bil tepen sploh; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. morali bi ga s palico moral bi biti tepen, kaznovan; ekspr. čaka ga beraška palica beračenje, prosjačenje; priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje; star. živeti pod krivo palico imeti škofa za fevdalnega gospoda; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori ◊ aer. krmilna palica del krmilne naprave v obliki palice, s katerim se uravnava položaj višinskega krmila, krilc; ekon. valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; zlato v palicah v obliki kvadrov; fiz. kontrolna palica priprava, s katero se uravnava delovanje jedrskega reaktorja; grad. palica sestavni del paličja, obremenjen s pritiskom ali nategom; natezna, tlačna palica; jur. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; gorska palica nekdaj sodna palica gorskega gospoda; sodna palica nekdaj znamenje oblasti sodnika, sodnega gospoda; šport. štafetna palica palica določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu; predati štafetno palico izročiti jo na določenem prostoru drugemu udeležencu štafete; skok ob palici atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice ♪
  7.      pámeten  -tna -o prid., pámetnejši in pametnéjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni; ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten; pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način; vse do pametne mere; priti ob pametni uri; daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno pámetno prisl.: pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš pámetni -a -o sam.: pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel ♪
  8.      pán  -a m (ȃ) v nekaterih slovanskih deželah gospod: iz sobe je stopil mlad pan / pan doktor // v poljskem okolju plemič, fevdalec: pani in šlahčiči ♪
  9.      pánjevec  -vca m (ȃ) 1. gozd. drevo, zraslo iz poganjka na panju: posekati panjevce // gozd iz takih dreves: prodal je več arov panjevca 2. nar. večje poleno, panj: cepiti hrastove panjevce ♪
  10.      pánožíca  -e ž (ȃ-í) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane: ameba se giblje s panožicami ♪
  11.      pánski 2 -a -o prid. (ȃ) v poljskem okolju plemiški, fevdalen: panski dvor / panska Poljska ♪
  12.      papatáči  -ja m (ȃ) 1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji: zbolel je za papatačijem 2. nestrok. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, strok. popadač: uničevati papatačije ♪
  13.      pápež  -a m (ȃ) 1. vrhovni poglavar katoliške cerkve: papež je izdal novo okrožnico; voliti novega papeža; sprejem pri papežu ∙ ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; biti bolj papeški kot papež biti zelo strog, dosleden glede izpolnjevanja zahtev, norm 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je na kakem področju najpomembnejši, najbolj priznan: razglasili so ga za papeža eksistencializma ♪
  14.      papírnat  -a -o prid. (ȋ) ki je iz papirja: obledeli papirnati trakovi; zastavice na rokavih so papirnate / papirnati denar denar v obliki papirja; papirnati prtiček; zložiti kupljeno blago v papirnato vrečko // ekspr. neživljenjski, nestvaren: reševanje papirnatih problemov; papirnate obljube; sheme so zelo papirnate / papirnati izrazi; dialogi v novi drami so papirnati ● ekspr. papirnata vojna dalj časa trajajoča pismena polemika ◊ zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo ♪
  15.      pár  -a m (á) 1. skupina dveh oseb: igralski par se je predstavil v novi drami; iz gledališča so prihajali mladi pari; bila sta prav čeden par / drsalni par; plesni pari so zaplesali četvorko; zakonski par mož in žena / fantje in dekleta so bili na pare; star. s kom si šel v par pri pogrebu kdo je bil s teboj v paru; biti v paru s kom; korakati v parih tako, da sta dva v vrsti; vojaki patruljirajo po parih, v parih po dva // ena od teh oseb: izbrati si par; bila je brez para 2. skupina dveh enot: popravil je dva para čevljev; par nogavic; kupila je nov par rokavic / žuželka s tremi pari nog // ena od teh enot: čevlju je našla par; nogavica brez para 3. s prilastkom dve istovrstni živali istega spola: kupil je dva para konj; vpreči v voz par volov // dve istovrstni živali nasprotnega spola: labodji par; siničji par si je spletel novo gnezdo ● ekspr. je plavalec, ki mu ga ni para zelo dober; ekspr. pil je vino, ki mu ga ni bilo para zelo dobro; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven ◊ fiz. ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; lingv. zveneči in nezveneči pari glasov; šport. tekmovanje parov dveh igralcev proti dvema; voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev ♪
  16.      parábola  -e ž (á) 1. geom. krivulja, katere točke so od stalne točke in stalne premice enako oddaljene: napisati enačbo parabole / linija parabole / os parabole premer na simetrali parabole; gorišče parabole 2. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk, prilika: biblijske parabole; dramska parabola ♪
  17.      paradoksálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paradoks: primer, ki si ga povedal, je paradoksalen / situacija postaja še bolj paradoksalna / paradoksalna misel paradoksna paradoksálno prisl.: dostikrat se obnaša paradoksalno / v povedni rabi paradoksalno je, da se oklepa takega spoznanja ♪
  18.      parcéla  -e ž (ẹ̑) odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba / razdeliti zemljišče na parcele ♦ jur. odpisati parcelo ♪
  19.      párček  -čka m (á) nav. ekspr. manjšalnica od par: po klopeh so posedali zaljubljeni parčki / kupil je parček papig / znamki sta natisnjeni v parčkih ♪
  20.      parkét  -a m (ẹ̑) 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa ● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti ◊ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure ♪
  21.      parkírati  -am nedov. in dov. (ȋ) puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki je za to določeno, kjer je dovoljeno: tu je prepovedano parkirati / parkirati moped; avtomobil je parkiral pred hotelom, v stranski ulici / nepreh. avtomobili parkirajo tudi ob glavni cesti stojijo, so parkirani parkirajóč -a -e: zaradi parkirajočih vozil je cesta zelo ozka parkíran -a -o: napačno parkiran moped; taksi je že parkiran ♪
  22.      párkoven  tudi parkóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na park: velike parkovne površine / parkovni načrt / vrtno ali parkovno oblikovanje / parkovni vrtnar / parkovno drevo okrasno drevo, gojeno v parkih ♦ urb. parkovno pokopališče pokopališče, na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor ♪
  23.      pároma  prisl. (ā) knjiž. po dva in dva, v parih: dokler jih je učitelj gledal, so dečki hodili paroma / stražniki stražijo paroma / kosti v telesu so večinoma paroma razvrščene parno ♪
  24.      partêr  -ja m (ȇ) 1. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču: parter ima dvajset vrst sedežev; sedeti v parterju / pog. dobil je parter parterni sedež / ekspr. parter je navdušeno ploskal ljudje v parterju 2. knjiž., redko pritličje: stanovati v parterju 3. šport. s posebno preprogo prekrita tla za telovadbo na tleh: tekmovalci so vadili na parterju / bradlja, krogi in parter ♪
  25.      partizán  -a m (ȃ) udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: postati partizan; borben, pogumen partizan; na grob padlih partizanov so položili cvetje; ujeti partizani niso nič izdali / telesnovzgojno društvo Partizan // mn. partizanska vojska: partizani so osvobodili mesto; vsa vas je pomagala partizanom / iti k partizanom, v partizane; pri partizanih je bil štiri leta; imela je tri sinove v partizanih // udeleženec narodnoosvobodilnega boja sploh: francoski, sovjetski, vietnamski partizani ♪

   2.664 2.689 2.714 2.739 2.764 2.789 2.814 2.839 2.864 2.889  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA