Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dal (201-225) 
- sandál -a m (ȃ) nav. mn. sandala: poleti je rada hodila v sandalih ♪
- sandála -e ž (ȃ) nav. mn. lahko poletno obuvalo z jermeni ali z zelo izrezanim krojem z nizko ali visoko peto: obuti sandale; modne sandale; strgati jermen na sandalah ♪
- sandalét -a m (ẹ̑) nav. mn., obrt. sandaleta ♪
- sandaléta -e ž (ẹ̑) nav. mn., obrt. sandala z opetjem: kupila si je nove sandalete ♪
- sandálica -e ž (ȃ) manjšalnica od sandala: kupiti otroku sandalice ♪
- sándalov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sándal: sandalov les / sandalovo olje ♪
- sandalovína -e ž (í) sandalov les: šatulja iz sandalovine ♪
- sedálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sedenje: sedalna ploskev ♦ anat. sedalna mišica zadnjična mišica ♪
- sedálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. zadnjična mišica: obolenje hrbtnega mišičevja in sedalke ♪
- sedálo -a s (á) 1. del stola, klopi, namenjen za sedenje: stol s pletenim sedalom / voz z dvema sedaloma sedežema / ekspr. zasesti prazna sedala prazne sedeže 2. knjiž. zadnjica: brcniti koga v sedalo; zapeljal se je kar po sedalu; sedel je samo na polovici sedala ∙ knjiž. hlače imajo podloženo sedalo del oblačila, ki pokriva zadnjico ♪
- sevdalínka -e ž (ȋ) bosanska muslimanska ljubezenska pesem: zapel je dve sevdalinki ♪
- sinodálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sinodo ali sinod: sinodalni odloki, sklepi / sinodalno zasedanje ♪
- skladálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor sklada (predmete, stvari): skladalec lesa ♪
- skládalnica tudi skladálnica -e [u̯n, druga oblika tudi ln] ž (á; ȃ) knjiž., redko skladovnica: skladalnica drv ♪
- stradálec -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. 1. kdor strada: stradalci v taborišču 2. revež, siromak: to so ubogi stradalci ♪
- stradálen -lna -o prid. (ȃ) pri katerem se ne uživa (dovolj) hrane: stradalna kura ◊ agr. stradalni poskus poskus, s katerim se ugotovi, kaj žival nujno potrebuje za življenje ♪
- škandál -a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal ♪
- škandálček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škandal: ta časopis rad piše o škandalih in škandalčkih / privoščiti si ljubezenski škandalček ♪
- škandálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škandal: škandalna časopisna kronika / škandalno dejanje škandalozno ♪
- škandalizíranje -a s (ȋ) glagolnik od škandalizirati: odkritje te tatvine je povzročilo škandaliziranje po vsej deželi ♪
- škandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spravljati v ogorčenje, zgražanje: te poneverbe so ljudi škandalizirale / nova pesniška zbirka škandalizira javnost škandalizírati se biti ogorčen, zgražati se: večina gledalcev se bo ob filmu škandalizirala / škandalizirati se nad čim, nad kom / časopisje se je škandaliziralo nad takim postopkom ♪
- škandalózen -zna -o prid. (ọ̑) ki vzbuja ogorčenje, zgražanje: škandalozno dejanje; njegovo življenje je škandalozno / škandalozni podatki o poteku dela // ekspr. zelo slab, nekvaliteten: škandalozni izdelki; njegovo znanje je škandalozno škandalózno prisl.: škandalozno se oblačiti, vesti; škandalozno slab izdelek ♪
- škandalóznost -i ž (ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost škandaloznega: škandaloznost dejanja je očitna / ta cilj skuša pisec doseči s frivolnostjo, nesramnostjo in škandaloznostjo ♪
- udaljíti se -ím se tudi událjiti se -im se dov., událjil se (ȋ í; ā ȃ) zastar. oddaljiti se: udaljiti se od družbe ♪
- ugledalíščenje -a s (ȋ) glagolnik od ugledališčiti: ugledališčenje dogodkov ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301 
