Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dal (14-38)

14.      daljáva  -e ž (ȃ) 1. velika krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo; krmarjenje vozila na daljavo // kraj, prostor, ki je daleč: iz daljave se oglašajo zvonovi; v daljavi se bliska / pogled, uprt v daljavo; zamakniti se v daljavo / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci; pren. dogodke je slutil v megleni daljavi // pesn. prostranstvo: jasne, sinje, sončne daljave 2. razdalja: približati se na daljavo desetih korakov; strelna, vidna daljava; prenos električne energije na večje daljave ♪
15.      daljáven  -vna -o (ȃ) pridevnik od daljava ♪
16.      dálje  prisl. (ā) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: tekmovala sta, kdo dalje vrže; naselil se je najdalje od ceste; pomika se vse dalje in dalje; čim dalje gre, tem bolj peša ∙ gre še dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen 2. izraža daljše trajanje; dalj: ne ostane dalje ko teden dni; ko je dalje gledal, jo je spoznal; najdalje so se branili v gorah / tam se mudi že dalje časa 3. izraža premikanje od določenega mesta: ne ustavi, ampak pelje dalje; ne sili, ne smeš dalje / proza od Cankarja dalje; (beri) od tu dalje; govori dalje; dalje prihodnjič // raba peša naprej, nadalje: to je samo dalje razvita oblika / knjiž. na desno je polje, dalje gozd za njim, poleg njega; star. ne potrebuje ga dalje več 4. v vezniški rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: v teh krajih kopljejo premog, železno rudo, dalje bakrovo rudo in boksit / publ. dalje so tu še druge napake razen tega / prodajamo fige, rozine in tako dalje [itd.]; prim. daleč, dolg prid. ♪
17.      dáljen  -jna -o prid. (ā) 1. krajevno zelo oddaljen, ant. bližnji: neznani daljni kraji; daljne dežele, gore, zemlje; daljne zvezde / Daljni vzhod // ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev // časovno zelo oddaljen: daljni časi; spomin na daljno mladost; daljna preteklost, prihodnost 2. ki sega, se razprostira v daljavo: pripraviti se na daljno pot; daljno obzorje / daljna prostranstva; pesn. daljne dalje 3. ki ni zelo soroden, povezan s kom: daljni sorodnik; bili so samo daljni znanci / bil je daljen in tuj taki miselnosti; slika je daljna njegovemu srcu / knjiž. nasmeh je bil ljubezniv, čeprav nekam daljen; sam.: spomin na nekaj daljnega ♦ ped. od bližnjega k daljnemu načelo, da se pri pouku najprej obravnava snov, ki je učencu znana ♪
18.      daljíca  -e ž (í) geom. na obeh straneh omejena ravna črta: krajišče daljice ♪
19.      daljíčen  -čna -o (ȋ) pridevnik od daljica: daljična simetrala ♪
20.      daljína  -e ž (í) daljava: iz daljine je odmeval glas vaškega zvona; pesn. daljine morja / izmeriti daljino ♦ šport. skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni smeri ♪
21.      daljínar  in daljinár -ja m (ȋ; á) knjiga s seznamom razdalj med avtobusnimi, železniškimi postajami ♪
22.      daljinomér  -a m (ẹ̑) priprava za merjenje razdalje, oddaljenosti: fotografska kamera z vgrajenim svetlomerom in daljinomerom; artilerijski daljinomer; elektronski daljinomer ♪
23.      daljínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daljino, daljavo: daljinski letalski rekord / daljinski plin plin, ki se dovaja po plinovodih; daljinsko vodenje rakete ♦ fot. daljinski posnetek posnetek, napravljen s teleobjektivom daljínsko prisl.: daljinsko vklapljati in izklapljati ♪
24.      daljíšče  -a s (í) fiz. najdaljša razdalja, na katero se more oko prilagoditi ♪
25.      dáljnica  -e ž (ȃ) redko daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljnici ♪
26.      dáljnji  -a -e prid. (ȃ) zastar. nadaljnji: daljnji razvoj spora; daljnje iskanje je nepomembno ♪
27.      daljno...  ali dáljno... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na daljen: daljnogled, daljnoviden; daljnovzhoden ♪
28.      dáljnodáljen  -jna -o prid. (ȃ-ā) knjiž., ekspr. zelo oddaljen: daljnodaljna preteklost / pesn. daljnodaljni sinji holmi ♪
29.      daljnoglèd  -éda m (ȅ ẹ́) optična priprava, ki navidezno približa predmet: pogledati skozi daljnogled; gledati, opazovati z daljnogledom ♦ fiz. astronomski daljnogled za opazovanje zvezd, ki dá obrnjeno sliko; zrcalni daljnogled ki zbira žarke s konkavnim zrcalom ♪
30.      daljnogléden  -dna -o (ẹ̑) pridevnik od daljnogled: daljnogledne leče ♪
31.      daljnométen  -tna -o prid. (ẹ̄) daljnostrelen: daljnometno topništvo ♪
32.      daljnopísen  -sna -o prid. (ȋ) teleprinterski: daljnopisno poročilo / daljnopisni aparat ♪
33.      daljnopísnik  -a m (ȋ) električna naprava za prenašanje tipkanih črk in znakov na daljavo; teleprinter: delo pri daljnopisniku ♪
34.      daljnoséžen  -žna -o prid., daljnoséžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki ima v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežen načrt; daljnosežni gospodarski ukrepi; daljnosežne posledice atomskih eksplozij // redko ki daleč seže, doseže: daljnosežne, krčljive lovke / daljnosežne rakete ♪
35.      daljnoséžnost  -i ž (ẹ́) v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežnost načrtov; ni se zavedal daljnosežnosti svoje odločitve ♪
36.      dáljnost  -i ž (ā) knjiž. oddaljenost, odmaknjenost: občutek daljnosti ♪
37.      daljnostrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki strelja na veliko daljavo: daljnostrelni top / daljnostrelne rakete ♪
38.      daljnovíd  -a m (ȋ) zastar. daljnogled: gledal je skozi daljnovid ♪

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214