Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

dakel (1)


  1.      dákel  -kla tudi dákelj -na [kǝl] m (á) majhen lovski pes z zelo kratkimi nogami in dolgim trupom; jazbečar: dakel je dober jamar ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA