Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
dajalec (119)
- dajálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj da, daje: dajalec krvi; pogodba med dajalcem štipendije in štipendistom / dajalec prenočišč ♪
- delodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor najame drugega, da mu za plačilo opravlja delo: delodajalci so zavrnili zahteve delavcev; pogodba med delodajalcem in delojemalcem ♪
- izdajálec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kaznovati, odkriti izdajalca; ta človek je izdajalec in denunciant / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec 2. nav. ekspr. kdor do kakih vrednot nima odnosa, kakršen je v navadi: izdajalec prijateljstva / izdajalec domovine, naroda 3. zastar. izdajatelj: izdajalec časnika ♪
- kruhodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) star. delodajalec: sprl se je s svojim kruhodajalcem ♪
- krvodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor da, daje kri: zbralo se je veliko prostovoljnih krvodajalcev ♪
- najemodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor da kaj v najem: najemodajalec in najemojemalec moreta sporazumno spremeniti pogodbo ♪
- nalogodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor da nalog, ukaz za izvršitev, opravljanje dejanja: nalogodajalci in izvrševalci vojnih zločinov ♦ fin. kdor da pismeno naročilo komu, naj plača določen znesek naslovniku na naročnikov račun ♪
- naredbodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) jur. kdor daje odredbe, odloke, ukaze; odredbodajalec: naredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada / bil je glavni naredbodajalec za zasedeno ozemlje ♪
- oddajálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj oddaja: oddajalci sob / oddajalci žita / oddajalec znakov ♪
- odredbodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) jur. kdor daje odredbe, odloke, ukaze: odredbodajalec za izvedbo finančnega načrta sklada / glavni odredbodajalec za zasedeno ozemlje ♪
- podajálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj podaja, poda: polnilcu podaja podajalec / podajalec in strelec prvega gola ♪
- posojilodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) fin. kdor da, daje posojilo: podpis posojilodajalca ♪
- postavodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) star. zakonodajalec: postavodajalci so prepovedali delovanje take organizacije ♪
- preprodajálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor preprodaja: preprodajalci mamil, vstopnic, zelenjave / preprodajalec z lesom prekupčevalec ♪
- prodajálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor prodaja: prodajalec časopisov; kupec in prodajalec ♪
- službodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. delodajalec: zaradi spora je zapustil službodajalca; odnosi med službodajalci in delavci ♪
- stanodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo: stanodajalec mu je povišal najemnino ♪
- vèleizdajálec -lca [u̯c] m (ȅ-ȃ) jur., v nekaterih državah kdor naredi kaznivo dejanje veleizdaje: obsoditi veleizdajalca ♪
- zakonodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor izdaja zakone: zakonodajalec je skupščina; zakonodajalec je določil stroge kazni // ekspr. kdor daje, določa zakone, obvezna pravila sploh: človek kot sam svoj zakonodajalec / pravopisni zakonodajalec ♪
- zakupodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor da, daje kaj v zakup: pogodba med zakupodajalcem in zakupnikom ♪
- aranžíranje -a s (ȋ) glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov ♪
- avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
- béden -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž ♪
- časopís -a m (ȋ) dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti: časopis izhaja vsak dan; brati, izdajati časopis; naročiti se na časopis; dati oglas v časopis; jutranji, večerni časopis; prodajalec, raznašalec časopisov / pog. zaviti v časopis v potiskan časopisni papir / stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjih ∙ pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; pog. nesreča je že v časopisu poročilo o nesreči je že objavljeno v časopisu // biblio. periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: ilustriran, leposlovni, modni časopis / šolski, ženski časopis ♪
- dajálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od dajalec: dajalka krvi ♪
1 26 51 76 101