Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

daj (529-553)


  1.      cŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila cŕknjen -a -o: crknjen konj ∙ pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan ♪
  2.      cúcelj  -clja m (ú) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem ♪
  3.      cúkati  -am nedov. (ú ȗ) pog. 1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči 2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami 3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka ● pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; žarg. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje ♪
  4.      cukrárnar  -ja m (ȃ) 1. star. lastnik tovarne sladkorja: bogat cukrarnar 2. nekdaj stanovalec opuščene tovarne sladkorja v Ljubljani ♪
  5.      cúnder  -dra m (ú) nekdaj lahko vnetljiva snov za netenje ognja s kresanjem, netilo ♪
  6.      cúnjar  -ja m (ȗ) kdor zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete: cunjar je prišel k hiši / ekspr. suknja že čaka na cunjarja je že ponošena, obrabljena ♪
  7.      cúnjarica  -e ž (ȗ) ženska, ki zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete: otroci so bili cunjarice zmeraj veseli ♪
  8.      cunjáriti  -im nedov. (á ȃ) zbirati in (pre)prodajati cunje in druge odpadne predmete: več let je cunjaril ♪
  9.      cúnjarstvo  -a s (ȗ) zbiranje in (pre)prodaja cunj in drugih odpadnih predmetov: cunjarstvo pri nas izginja ♪
  10.      cvájar  -ja m (á) nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: dati beraču cvajar 2. negativna ocena v šoli; dvojka: dobiti cvajar // učenec z negativnimi ocenami: biti med cvajarji ◊ igr., v zvezi ajnzarji, cvajarji družabna igra z izmeničnim vstajanjem in sedanjem ♪
  11.      cváncgarica  -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev; dvajsetica: v dar je dobil cvancgarico; srebrna cvancgarica ♪
  12.      cvénkati  -am in cvênkati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. cvenketati: kovanci cvenkajo / bahato je cvenkal z denarjem 2. nekdaj igrati za denar z metanjem kovancev v zid: otroci niso cvenkali za denar, ampak za gumbe ♪
  13.      cvenketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu cvenketali tolarji // povzročati kratke, zveneče, kovinske glasove: cvenketati s srebrniki / kovanci cvenketajo v nabiralnik cvenketaje padajo ♪
  14.      cvétje  -a s (ẹ́) 1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj // rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo 2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja ● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor ♪
  15.      cvetličár  tudi cvetlíčar -ja m (á; ȋ) kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev ♪
  16.      cvetlíčarica  -e ž (ȋ) knjiž. ženska, ki prodaja cvetlice po cestah ali gostinskih lokalih: spotoma je kupil od cvetličarice šopek vrtnic ♪
  17.      cvetličárka  -e ž (á) ženska, ki goji cvetlice ali jih prodaja: to je zelo sposobna cvetličarka ♪
  18.      cvíč  -a m (ȋ) 1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali 2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič ♪
  19.      cvičáti  -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z visokim, tožečim glasom: ptice cvičijo 2. dajati cvičanju podobne glasove: sneg je škripal in cvičal pod nogami ♪
  20.      cvík  -a m (ȋ) nekdaj hazardna igra z dvaintridesetimi ali dvainpetdesetimi kartami: igrali so cvik za denar ♪
  21.      cvíkati  -am nedov. (ȋ) nekdaj igrati cvik: ovadili so ga, da je cvikal ♪
  22.      cvílh  tudi cvílih -a m (ȋ) nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina: cvilh za blazine; obleka iz cvilha ♪
  23.      cvíliti  -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale ♪
  24.      cvokotáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati nizke, zamolkle glasove: noge cvokotajo v mokrih čevljih ♪
  25.      cvrčáti  -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči cvrčèč -éča -e: kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka ♪

   404 429 454 479 504 529 554 579 604 629  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA