Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

daj (504-528)



  1.      cigarétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cigareta: kadila je drobne cigaretke / ekspr. cigaretka bi se mi zdajle prav prilegla
  2.      cíkel  -kla m () fiz., rad., navadno v zvezi cikel na sekundo enota za merjenje frekvence: frekvenca napetosti v omrežju je 50 ciklov na sekundo; oddajnik dela s frekvenco 917.000 ciklov na sekundo
  3.      ciklostílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ciklostil: ciklostilni papir; ciklostilna barva, matrica / ciklostilna izdaja; ciklostilno razmnoževanje letakov / ciklostilna tehnika med narodnoosvobodilnim bojem ilegalna ciklostilna tiskarna ciklostílno prisl.: ciklostilno razmnožena skripta
  4.      ciklostírati  -am nedov. in dov. () razmnoževati na ciklostilu: ciklostirati dijaški časopis, letake ciklostíran -a -o: ciklostirana brošura; ciklostirana izdaja drame
  5.      cíncanje  -a s () glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz
  6.      cingljáti  -ám nedov.) dajati visoke, zveneče glasove: zvonček cinglja; kraguljčki cingljajo / ekspr. voda cinglja čez kamenje // povzročati visoke, zveneče glasove: cingljati s tolarji v žepu; pren., ekspr. cingljati z besedami cingljajóč -a -e: cingljajoči kraguljčki
  7.      cínkati 2 -am nedov. () dajati kratke, cingljanju podobne glasove: za ovinkom je cinkal tramvajski zvonec
  8.      cípa 1 -e ž (í) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: to je čisto navadna, prava cipa; postala je cipa; hodi k cipam; vojaška cipa / zdaj sem ti zoprna, zdaj sem ti cipa / kot psovka cipa nesramna
  9.      cípar  -ja m () nekdaj lovec na ptice cipe
  10.      cipáriti se  -im se nedov.) vulg. vlačugati se, vlačiti se: s kom se cipari zdaj?
  11.      cirílmetódijski  -a -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov
  12.      církas  -a m () tekst. vezava, ki daje tkanini poševne črte: tkati v cirkasu // tkanina, navadno volnena, v tej vezavi
  13.      cirkumfléks  tudi církumfleks -a m (ẹ̑; ) lingv. grafično znamenje za padajočo intonacijo: napiši cirkumfleks // padajoča intonacija: izgovoriti s cirkumfleksom
  14.      cirkumflektírati  -am dov. in nedov. () lingv. izgovoriti padajoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati s cirkumfleksom: cirkumflektirati črko cirkumflektíran -a -o: cirkumflektiran samoglasnik
  15.      cislitvánski  -a -o prid. () nekdaj nanašajoč se na avstrijski del avstroogrske države zahodno od reke Leithe: cislitvanske dežele
  16.      císta  -e ž () 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti
  17.      citoplázma  -e ž () biol. zdrizasti živi del celice, ki obdaja jedro: pri razmnoževanju z delitvijo se deli tudi citoplazma
  18.      civilístovski  -a -o prid. () nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad
  19.      civilizírati  -am nedov. in dov. () razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku
  20.      cmákati  -am nedov. () 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč
  21.      cmokáti  -ám nedov.) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub
  22.      cmokotáti  -ám nedov.) dajati cmokanju podobne glasove: blato cmokota pod nogami cmokotáje: luže so se cmokotaje prelivale pod kolesi
  23.      cokotáti  -ám nedov.) dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju
  24.      copátar  -ja m () 1. izdelovalec copat: copatarji prodajajo na sejmu svoje izdelke // mož, ki se v vsem podreja ženi; copata: doma je velik copatar 2. ekspr. žival s širokimi, mehkimi šapami, zlasti medved
  25.      cŕkati  -am nedov. ( ) pog. poginjati: konji crkajo ∙ pog. v španoviji še pes crka od družabništva ni koristi // nizko umirati: rajši se zdajle stegnem, kakor pa da takole počasi crkam

   379 404 429 454 479 504 529 554 579 604  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA