Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

daj (4.854-4.878)


  1.      splôšen  -šna -o prid., splôšnejši (ó) 1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno: skrbeti za splošno blaginjo, srečo; predmet je namenjen splošni uporabi / razglasiti splošni mir; splošna ljudska obramba; splošna volilna pravica; v nekaterih deželah splošna stavka // ki se nanaša na več ljudi sploh: pri otrocih je to splošen pojav; v gostilni se je začel splošen pretep; splošen vtis je bil, da je v mestu premalo trgovin; te pesmi veljajo po splošni sodbi za njegove najboljše; med letalskim napadom je nastala splošna zmeda; vzbujati splošno občudovanje // ki se nanaša na kak pojav v celoti: opisati splošni politični položaj v državi; splošni vtis o operni predstavi je bil slab; napisati splošno oceno seminarja // ki je skupen vsem istovrstnim primerom: splošne lastnosti otrok, učencev; opisovati splošne poteze življenja // ki se ne nanaša na posameznosti, podrobnosti: obravnavati splošna vprašanja; besedilo je preveč splošno / splošni načrt; splošna določila statuta / splošni in zato nenatančni izrazi pomensko široki 2. ki obravnava osnovne značilnosti, zakonitosti predmeta določene stroke: specializirati se za splošno kemijo; razlikovati med splošno psihologijo in posebnimi psihologijami občo psihologijo / splošna izobrazba izobrazba, ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti // nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana: izdelovati jeklo za splošno strojegradnjo; splošno mizarstvo / izučil se je za splošnega ključavničarja / izdati splošno enciklopedijo / splošna ambulanta, bolnišnica / Splošna plovba Piran ● publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo ◊ ekon. splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; splošna poraba ali splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; film. splošni plan izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; geom. splošna lega tvorbe lega tvorbe, s katero ni poudarjen noben poseben odnos te tvorbe glede na projekcijski sistem; jur. splošni in posebni del zakona; med. zdravnik splošne medicine; voj. splošna mobilizacija splôšno prisl.: to je splošno človeška lastnost; splošno družbeni pojavi; ta beseda je bila nekoč splošno rabljena; splošno znano dejstvo splôšni -a -o sam.: prehod od splošnega k posebnemu; ni znal združiti osebnega s splošnim; na splošno na splošno govoriti; na splošno je bila dobra študentka; na splošno razgledan človek; v splošnem v splošnem se ne zanima za slikarstvo; v splošnem je tako ravnanje običajno ♪
  2.      splôšnoizobraževálen  -lna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti: splošnoizobraževalne oddaje; splošnoizobraževalni in strokovni predmeti ♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪
  3.      spočíniti  -em dov. (í ȋ) star. spočiti se: zdaj lahko spočinem; po napornem delu bi se rad spočinil ♪
  4.      spód  prisl. (ọ̑) pog. spodaj: spod teče potok / počakaj me spod / napisala je kartico in spod smo se vsi podpisali / spod se toplo oblecite / zaničevati tiste spod; prim. odspod ♪
  5.      spod...  ali spod... in izpod... ali spod... tudi izpod... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti iz položaja pod čim: spodmakniti, spodmleti b) dejanja, stanja spodaj, na spodnji strani česa: spodrasti / spodvihati, spodviti c) spremembe smeri ob dotiku s čim: spodleteti, spodrsniti č) začetka dejanja, stanja: spodbuditi 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: spodbuda, spodrast, spodrsljaj; prim. izpod... ♪
  6.      spodbújanje  tudi izpodbújanje -a s (ú) glagolnik od spodbujati: medsebojno spodbujanje jim je dajalo moči; spodbujanje k delu / spodbujanje izvoza ♪
  7.      spodgníti  -gníjem dov. (í ȋ) redko spodaj zgniti: leseni stebri spodgnijejo spodgnít -a -o: spodgnit les ♪
  8.      spodmléti  -méljem tudi izpodmléti -méljem dov., spodmêlji spodmeljíte tudi izpodmêlji izpodmeljíte (ẹ́) s trajnim, močnim tokom od spodaj odstraniti zemljo: voda je spodmlela breg spodmlét tudi izpodmlét -a -o: temelji mostu so spodmleti ♪
  9.      spodmlévati  -am tudi izpodmlévati -am nedov. (ẹ́) s trajnim, močnim tokom od spodaj odstranjevati zemljo: voda spodmleva breg spodmlévati se tudi izpodmlévati se ugrezati se: prod se spodmleva pod nogami ♪
  10.      spodóbiti se  -im se nedov. (ọ̄ ọ̑) nav. 3. os. 1. biti v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: tako govorjenje se ne spodobi; mlademu fantu, za mladega fanta se to ne spodobi; odgovoril sem ji, kakor se spodobi, da je videti zdrava / ne spodobi se govoriti o tem; spodobi se, da mu odpišeš 2. zastar., z dajalnikom iti, pripadati: delavcu se spodobi plačilo; dati komu pravice, ki se mu spodobijo ● zastar. zdaj bi se spodobilo govoriti bi bilo treba; ekspr. sicer se pa spodobi, da imam nekaj prihrankov je prav; zastar. razgrajačem se je spodobilo, da so bili pošteno kaznovani zaslužili so; ravnal je, kakor se poštenemu človeku spodobi primerno, prav; kot se spodobi svojo nalogo je opravil, kot se spodobi dobro; to je človek, kot se spodobi pošten, neoporečen; kosilo, kot se spodobi izdatno, obilno ♪
  11.      spodóčki  prisl. (ọ̑) nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela: kaj me tako spodočki gledate / ker ga je bilo strah, jo je samo spodočki kdaj pogledal ♪
  12.      spodvézati  in spodvezáti -véžem tudi izpodvézati in izpodvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) z vezanjem spodaj a) skrajšati: spodvezati krilo, predpasnik b) stisniti: spodvezati bradavico / spodvezati žilo ◊ navt. spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše spodvézan tudi izpodvézan -a -o: spodvezana obleka; spodvezana žila; bila je bosa in visoko spodvezana ♪
  13.      spodvráčati se  -am se nedov. (ā ȃ) pri hoji upogibajoč se spodaj obračati se na stran: peta se ji spodvrača / v čevljih z visokimi petami se ji spodvračajo noge ♪
  14.      spoglédati se  -am se dov., spogléj se in spoglèj se spogléjte se, stil. spoglédi se spoglédite se (ẹ́ ẹ̑) pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom: domači se samo spogledajo in molčijo; spogledati se s prijateljem; pomenljivo, začudeno se spogledati; v zadregi se spogledati ● ekspr. spogledati se z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je ♪
  15.      spokoríti se  -ím se dov., spokóril se (ȋ í) 1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril 2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti spokoríti knjiž. povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile spokorjèn -êna -o: spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen ♪
  16.      spoliírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur., nekdaj nasilno odvzeti: spoliirati posest ♪
  17.      spolovínarstvo  -a s (ȋ) jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka: odpraviti spolovinarstvo ♪
  18.      spomín  -a m (ȋ) 1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl; ponesrečenec je izgubil spomin; uriti spomin / glasbeni, motorični spomin; vizualni spomin; spomin za številke 2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti: v spominu se mu je vrstila podoba za podobo / izbrisati koga iz spomina pozabiti ga; priklicati (si) v spomin spomniti se; poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; ohraniti kaj v spominu zapomniti si; ta dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja / v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu 3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti: spomini ga težijo, vznemirjajo; jasen, neprijeten, vesel spomin / spomini segajo daleč nazaj; spomin na ta dogodek je še živ; vse to je zdaj samo še spomin; skupaj obujati spomine / navesti podatke po spominu 4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga: počastiti spomin na padle z enominutnim molkom; vznes.: oddolžiti se spominu umrlega; človek blagega spomina / v medmetni rabi, ob spominu na umrle slava njegovemu spominu 5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel: brati, izdati spomine; druga knjiga spominov 6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj: postaviti kip v spomin pesnika, pesniku, na pesnika; praznik v spomin na zmago / dobiti kaj v spomin, za spomin; posvetiti knjigo komu v spomin / kot posvetilo materi v spomin / v osmrtnicah v spomin ● ekspr. te hiše, palače so okamneli spomini nekdanjih časov ostanki, preostanki, ki spominjajo na nekdanje čase; v njegovih dogodivščinah ni nič spomina vredno kar bi si bilo vredno zapomniti; ostati zvest spominu in delu koga ravnati, delati tako, kot je kdo delal; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv ◊ etn. glas, znamenje, ki naznanja smrt v hiši ali v ožjem sorodstvu ♪
  19.      spomínek  -nka m (ȋ) stvar, izdelek za spomin, v spomin na koga ali na kaj: izdelovati, kupovati spominke; prodajalna spominkov / turistični spominki / hraniti dragocene spominke na svoje prednike ♪
  20.      spomínjati  -am nedov. (í) 1. povzročati, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: to me spominja na nekdanje dni, star. nekdanjih dni; slika me bo povsod spominjala nanj / ekspr. njegova obleka je spominjala na boljše čase 2. delati, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spominjal jo je, kaj mora kupiti; ni ga rada spominjala na njegove dolžnosti / človeka spominjajo na njegov živalski izvor mnogi znaki in lastnosti / članek spominja na to, da se je treba pripraviti na setev opozarja 3. v zvezi z na biti tak, da se v zavesti povezuje z določenimi lastnostmi drugega: ti izrastki spominjajo na črve; ekspr. njegova soba spominja na brlog / to dekle me spominja na sestro 4. star. omenjati kaj, govoriti o čem: govornik je spominjal težke dni vojne; pisec spominja v članku velik mestni požar spomínjati se 1. imeti v zavesti kako predstavo, misel, podatek o preteklosti: spominjati se matere, zastar. na mater; ni se spominjal, kdaj je prišel domov; dobro, medlo, natančno, živo se spominjati koga / kot se spominjate, je mikroskop sestavljen iz več leč; odkar se spominjam, živi v tej hiši 2. s premišljanjem obnavljati v spominu: polagoma se je spominjal, kaj so mu rekli / recite ji, da se je mnogokrat spominjam 3. knjiž. praznovati, obhajati: čez nekaj dni se bomo spominjali obletnice zmage; letos smo se spominjali pisateljeve stoletnice spominjáje: spominjaje se vseh podrobnosti, je pripovedoval o svoji mladosti spominjajóč -a -e: spominjajoč se teh dogodkov, se je zasmejal; obleka, spominjajoča na vrečo spomínjan -a -o: dogodki, spominjani v knjigi, so resnični ♪
  21.      spomínkar  -ja m (ȋ) kdor izdeluje ali prodaja spominke: spominkarji so razstavili svoje izdelke in jih ponujali mimoidočim // kdor zbira spominke: bil je strasten spominkar; zanimiva in dragocena zbirka spominkarja ♪
  22.      spomínkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spominkarje ali spominkarstvo: za prodajo so pripravili celo vrsto spominkarskih izdelkov; ogledati si spominkarsko razstavo / spominkarska industrija ♪
  23.      spomínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spomin: a) spominske sposobnosti / spominsko obnavljanje / spominske igre b) članek, napisan na podlagi spominskega gradiva / spominska literatura c) spominska radijska oddaja / spominska knjiga knjiga za vpisovanje želja, namenjena lastniku v spomin; knjiga za vpisovanje podpisov, vtisov ob določenem dogodku, namenjena lastniku v spomin; odkriti, vzidati spominsko ploščo; spominska razstava; spominska soba soba z razstavljenimi predmeti, dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek; knjiž. spominska znamka priložnostna znamka; spominsko drevo drevo, vsajeno v spomin na kaj ♦ biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; etn. spominska pesem pesem v spomin nenadoma, v nesreči umrlemu; filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom ♪
  24.      spomládi  prisl. (ȃ) v pomladanskem času: spomladi sejemo, jeseni spravljamo letino; letos, zgodaj spomladi; spomladi leta tisoč devetsto petinštirideset se je končala druga svetovna vojna ∙ preg. če spomladi grmi, se zima ponovi ♪
  25.      spónzor  tudi spónsor -ja m (ọ̑) publ. kdor v reklamne namene gmotno podpre, omogoči kako dejavnost, izvedbo česa; pokrovitelj, podpornik: sponzorji radijske, televizijske oddaje; sponzor prireditve ♪

   4.729 4.754 4.779 4.804 4.829 4.854 4.879 4.904 4.929 4.954  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA