Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

daj (201-225)


  1.      zdàj  prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku: zdaj si ti na vrsti; ura je zdaj točno deset; zdaj nimam časa, pridi pozneje; prav zdaj govorijo o tebi / zdaj je vsega konec; zdaj je priložnost, da te seznanim z njo / do zdaj ni imel težav z zdravjem dozdaj; od zdaj bo ona skrbela za to odzdaj / ne obotavljaj se zdaj, ko imaš tako priložnost; za zdaj bi bilo to dovolj zazdaj // izraža, da se bo dejanje zgodilo v najbližji, neposredni prihodnosti: zdaj, na večer se bodo pripeljali; zdaj, ta hip pride oče domov; takoj zdaj pojdi k zdravniku / elipt.: zdaj pa na delo; zdaj, otroci, pa vsi spat // izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: zdaj je bil tu; zdaj, ta trenutek mi je sporočil; prav zdaj sem se spomnil 2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času: zdaj sem tu že popolnoma domač; ta ulica se zdaj imenuje drugače; za to bolezen imamo zdaj učinkovita zdravila; še zdaj mi je žal, da ni vztrajal; že zdaj je jasno, da tako ne bo šlo; zdaj šele vem, kaj sem izgubil / vrnil se je z daljšega potovanja, zdaj je spet doma / prej so pomagali nam, zdaj pa drugim 3. izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti: zdaj nanj ne bo treba več čakati; zdaj boste videli, kaj bo / prvenstvo bo zdaj že drugič v naši državi tokrat 4. izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti: zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo več časa za umik / zdaj so ga že poznali 5. izraža istočasnost dejanja: povedala sta drug drugemu, kje delata zdaj / zdaj, ko nista bila več toliko časa skupaj, sta se nekoliko odtujila 6. z oslabljenim pomenom poudarja zahtevo: zdaj boš delal tako, kot ti bom pokazal; vstani, zdaj že ne boš spal / zdaj dobro poslušaj; zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo / elipt. pridni ste bili, zdaj pa hitro domov // v vprašalnih stavkih izraža negotovost, nejevoljo: naš načrt se ni posrečil. Kaj bomo napravili zdaj; avtobus mi je ušel. Kako bom pa zdaj prišel domov; kdo naj zdaj še komu verjame / elipt. ostala je brez vsega. Kaj pa zdaj 7. ekspr. izraža nasprotje s prej povedanim: tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor hočete / si zdaj pomirjen; še zdaj ne verjameš / zdaj je pa že čas, da začnete // v vezniški rabi, navadno okrepljen za izražanje a) opozoritve na prehod k drugi misli: in zdaj dovolite, da vam predstavim gosta / zdaj pa še vprašanje. Ali znate vsi plavati b) nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, zdaj pa ne vem, če bodo res prišli / in zdaj se še najdejo ljudje, ki to zagovarjajo 8. navadno v zvezi zdaj — zdaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: zdaj se smeje, zdaj vzdihuje; pesem je bila zdaj žalostna, zdaj vesela; pogledovala je zdaj enega, zdaj drugega; ogledoval si je stavbo zdaj s te, zdaj z druge strani; hodil je zdaj sem, zdaj tja / zdaj gre pot dol, zdaj gor, zdaj se izgubi v goščavi; ekspr. srce ti bosta navdajala zdaj up, zdaj obup 9. ekspr., v zvezi zdaj zdaj izraža, da se bo dejanje zgodilo v najbližji prihodnosti: pridna bodita, zdaj zdaj bomo doma; videti je bilo, da se ji bodo zdaj zdaj ulile solze; zdelo se ji je, da se bo zdaj zdaj zgrudila 10. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi zdaj ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: zdaj ko je lepo vreme, lahko gremo na izlet; zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove; zdaj ko vemo, kje stanuje, ga bomo obiskali 11. v medmetni rabi izraža hip, trenutek, v katerem naj se kako dejanje začne, zgodi: dvignite, zdaj / pozor, pripravljeni, zdaj ● ekspr. zdaj te imam pa čez in čez dovolj naveličan sem te, odveč si mi; pog. zdaj pa imaš, ko si tako nestrpen izraža nezadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. zdaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; ekspr. mislil je že, da bo postal vodja, zdaj pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; star. popotnik se ozre zdaj (in) zdaj okrog sebe kdaj pa kdaj, včasih; sam.: nenehno trajajoči zdaj; čas je sestavljen iz samih zdajev; prim. zazdaj ♪
  2.      zdajáti  zdájem, tudi zdájati in zdajáti -em, stil. zdajáti -èm dov., zdajàj zdajájte tudi zdájaj zdájajte; zdajàl tudi zdájal (á á; á á á; á ȅ) z dajanjem po delih porabiti: prihranke je zdajal za zdravnika; vse, kar je imela, je zdajala otrokom ♪
  3.      zdàjci  prisl. (ȁ) ekspr. 1. zdaj, tedaj: zdajci nekdo narahlo potrka na okno; zdajci se ji obraz razvedri; zdajci stopi slavljenec na oder / zdajci se je ulil dež / se bova učila? Kar zdajci, če si za to / zdajci je bila vsa njena pozornost usmerjena drugam / zdajci se je ustrašil in zbežal nenadoma / v medmetni rabi in zdajci, glej 2. takoj, nemudoma: začel je brati knjigo, a jo je zdajci odložil; zdajci pojdi domov ● ekspr. polovijo konje in zdajci sedijo vsi v sedlu v trenutku; ekspr. zdajci ta dan se je rešil vseh obveznosti prav ta dan; sam.: pog. biti tik pred zdajci neposredno pred odločitvijo, začetkom; pog. tega ne delajte tik pred zdajci v zadnjem trenutku ♪
  4.      zdàjkar  prisl. (ȁ) zastar. (prav) zdaj: zdajkar hoče vedeti; zdajkar omenjeni človek ♪
  5.      zdàjle  prisl. (ȁ) ekspr. zdaj: zdajle je lepa prilika; zdajle mi ni do smeha; zdajle že vsi spijo; hočem govoriti z njim, pa zdajle takoj / zdajle bomo gledali film ♪
  6.      zdàjšnji  -a -e prid. (ȁ) sedanji: zdajšnji čas, trenutek ni najbolj primeren; presoditi njegovo zdajšnje ravnanje / odgovorni so za zdajšnje razmere / na zdajšnjem delovnem mestu bo ostala še en mesec; sam.: zgodovine ne moremo pojmovati samo kot nekaj tukajšnjega in zdajšnjega ♪
  7.      zdàjšnjost  -i ž (ȁ) sedanjost: povezovati preteklost in prihodnost z zdajšnjostjo / v zdajšnjosti se ne znajde več ♪
  8.      zgódaj  prisl. (ọ̑) izraža čas na začetku a) jutra: biti zgodaj pokonci; odhajal je zgodaj in se vračal pozno zvečer; prebudila se je, vstala je zgodaj / v povedni rabi zgodaj je, ljudje še spijo / zgodaj zjutraj, zastar. zgodaj na jutro b) predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: hoditi zgodaj spat; danes si pa zgodaj prišla; sneg je letos zgodaj zapadel; dovolj, zelo zgodaj / s trdim delom se je zgodaj prebil med najboljše; ekspr. zgodaj, prezgodaj je spoznala življenje ● že zgodaj je odšel od doma še zelo mlad; ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ♪
  9.      à  [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos ♪
  10.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice ♪
  11.      àbiótičen  -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje ♪
  12.      abrakadábra  -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre ♪
  13.      adícija  -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije ◊ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin ♪
  14.      adíjo  medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba ∙ Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar) ♪
  15.      aditíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov ◊ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje ♪
  16.      adjúnkt  -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt ♪
  17.      adjútum  -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev ♪
  18.      adlátus  -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus ♪
  19.      adrésa  -e ž (ẹ̑) raba peša 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor ♪
  20.      advokát  -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema ♪
  21.      advokatúra  -e ž (ȗ) javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo ♪
  22.      aglutinácija  -e ž (á) 1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija; aglutinacija celic 2. lingv. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon ♪
  23.      agógika  -e ž (ọ́) muz. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje ♪
  24.      ahà  tudi ahá medm. (ȁ; ȃ) izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo ♪
  25.      ája  medm. (ā) za uspavanje otroka: aja, aja / aja tuta; aja tutu; aja tutaja / zdaj pa aja tutaja spat ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA