Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
daj (179-203)
- vèleizdajálec -lca [u̯c] m (ȅ-ȃ) jur., v nekaterih državah kdor naredi kaznivo dejanje veleizdaje: obsoditi veleizdajalca ♪
- vèleizdajálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na veleizdajalce: veleizdajalsko dejanje / veleizdajalski proces ♪
- vèleizdájnik -a m (ȅ-ȃ) star. veleizdajalec: usmrtiti veleizdajnika ♪
- vèleizdájstvo -a s (ȅ-ȃ) jur., v nekaterih državah veleizdajalsko dejanje: obsoditi koga zaradi veleizdajstva ♪
- veleprodája -e ž (ȃ) trg. prodaja na debelo: oddelek za veleprodajo / cene v veleprodaji // oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za tako prodajo: vodja veleprodaje ♪
- velikoprodájen -jna -o prid. (ȃ) trg., v zvezi velikoprodajna cena cena na debelo ♪
- vzádaj prisl. (á) star. zadaj: vzadaj so opazili, da je padla; oče in mati sta hodila daleč vzadaj / tam vzadaj je še nekdo ♪
- vzdájati -am nedov. (ȃ) zastar. 1. želeti, voščiti: vzdajati komu srečo 2. izdajati: njegov obraz vzdaja bolečino / vzdajati vtis prazničnosti dajati ♪
- zádaj prisl. (á) 1. izraža položaj za čim v prostoru: hoditi zadaj; v gledališču sedeti zadaj; manjši stojijo spredaj, večji zadaj; zadrževati se bolj zadaj; čisto, daleč zadaj / šli smo v skupini, dva spredaj, dva zadaj / s prislovnim določilom kraja: otroci se igrajo zadaj na igrišču; sedela je v senci zadaj na vrtu; prišla je iz sobe zadaj na levi / seznam besed je zadaj (v knjigi) 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je glede na določeno smer za drugimi deli, stranmi: rute so si zavezovale zadaj; škornji so zadaj umazani 3. v zvezi od zadaj izraža gibanje ali usmerjenost iz položaja za čim: brcniti koga od zadaj; približati se, priti od zadaj; videla ga je samo od zadaj / slikati koga od spredaj in od zadaj ● biti zadaj čutim, da je še nekaj drugega zadaj nekaj se skriva za tem; v primerjavi z razvitimi smo daleč zadaj zelo zaostajamo; pog. ta ura je kar naprej zadaj zaostaja; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo; prim. odzadaj ♪
- zadájati -am nedov. (ȃ) delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega: zadajati komu rane / zadajati bolečine, skrbi, žalost ● publ. zadajati naloge dajati, nalagati; publ. zadajati vprašanja izpraševati zadájati se star. dajati se najeti za opravljanje določenega dela za plačilo: zadajala se je za deklo ♪
- zádajšnji -a -e prid. (á) knjiž. zadnji: zadajšnji sedež; stopiti skozi zadajšnja vrata ♪
- zakokodájsati -am dov. (ȃ) oglasiti se z glasom kokodajs: kokoš je znesla jajce in zakokodajsala // ekspr. oglasiti se z glasom, podobnim kokodajsanju: ni mogla govoriti, le nekaj je zakokodajsala / kaj ne poveš, so zakokodajsale ženske ♪
- zakokodájskati -am dov. (ȃ) ekspr. zakokodakati, zakokodajsati: na dvorišču je zakokodajskala kokoš ♪
- zakonodája -e ž (ȃ) 1. izdajanje zakonov: sodelovati pri zakonodaji / redko prenesti zakonodajo na drug organ zakonodajno pravico 2. celota zakonov: urediti zakonodajo; republiška, zvezna zakonodaja / kazenska, šolska zakonodaja ♪
- zakonodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor izdaja zakone: zakonodajalec je skupščina; zakonodajalec je določil stroge kazni // ekspr. kdor daje, določa zakone, obvezna pravila sploh: človek kot sam svoj zakonodajalec / pravopisni zakonodajalec ♪
- zakonodajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od zakonodajalec: zakonodajalka je skupščina / odklanjati jezikovno rabo kot zakonodajalko ♪
- zakonodájec -jca m (ȃ) star. zakonodajalec: tako kazen je določil zakonodajec / pisatelj je zakonodajec jezika ♪
- zakonodájen -jna -o prid. (á ā) nanašajoč se na zakonodajo: zakonodajni postopek / zakonodajna pristojnost / zakonodajna, izvršna in sodna oblast; zakonodajno telo ♪
- zakonodájstvo -a s (ȃ) star. zakonodaja: proučevati, spremeniti zakonodajstvo ♪
- zakupodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor da, daje kaj v zakup: pogodba med zakupodajalcem in zakupnikom ♪
- zavdájati -am nedov. (ȃ) 1. star., z dajalnikom zastrupljati: opazil je, da mu žena zavdaja / človeštvo si samo zavdaja 2. zastar., z dajalnikom povzročati, vzbujati: njen pogled mu je zavdajal grozo 3. zastar., v zvezi s po zaudarjati, smrdeti: vse v hiši je zavdajalo po starem; brezoseb. zavdajalo je po plesnobi ♪
- zazdàj in za zdàj prisl. (ȁ) za ta čas, trenutek: zazdaj bi bilo to dovolj / zazdaj boš delal, kot jaz hočem ♪
- zdàj prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku: zdaj si ti na vrsti; ura je zdaj točno deset; zdaj nimam časa, pridi pozneje; prav zdaj govorijo o tebi / zdaj je vsega konec; zdaj je priložnost, da te seznanim z njo / do zdaj ni imel težav z zdravjem dozdaj; od zdaj bo ona skrbela za to odzdaj / ne obotavljaj se zdaj, ko imaš tako priložnost; za zdaj bi bilo to dovolj zazdaj // izraža, da se bo dejanje zgodilo v najbližji, neposredni prihodnosti: zdaj, na večer se bodo pripeljali; zdaj, ta hip pride oče domov;
takoj zdaj pojdi k zdravniku / elipt.: zdaj pa na delo; zdaj, otroci, pa vsi spat // izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: zdaj je bil tu; zdaj, ta trenutek mi je sporočil; prav zdaj sem se spomnil 2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času: zdaj sem tu že popolnoma domač; ta ulica se zdaj imenuje drugače; za to bolezen imamo zdaj učinkovita zdravila; še zdaj mi je žal, da ni vztrajal; že zdaj je jasno, da tako ne bo šlo; zdaj šele vem, kaj sem izgubil / vrnil se je z daljšega potovanja, zdaj je spet doma / prej so pomagali nam, zdaj pa drugim 3. izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti: zdaj nanj ne bo treba več čakati; zdaj boste videli, kaj bo / prvenstvo bo zdaj že drugič v naši državi tokrat 4. izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti: zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo več časa za umik / zdaj so ga že poznali 5. izraža istočasnost dejanja: povedala sta drug drugemu, kje delata zdaj / zdaj, ko nista bila več toliko časa skupaj, sta se nekoliko odtujila 6. z oslabljenim pomenom poudarja zahtevo: zdaj boš delal tako, kot ti bom pokazal; vstani, zdaj že ne boš spal / zdaj dobro poslušaj; zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo / elipt. pridni ste bili, zdaj pa hitro domov // v vprašalnih stavkih izraža negotovost, nejevoljo: naš načrt se ni posrečil. Kaj bomo
napravili zdaj; avtobus mi je ušel. Kako bom pa zdaj prišel domov; kdo naj zdaj še komu verjame / elipt. ostala je brez vsega. Kaj pa zdaj 7. ekspr. izraža nasprotje s prej povedanim: tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor hočete / si zdaj pomirjen; še zdaj ne verjameš / zdaj je pa že čas, da začnete // v vezniški rabi, navadno okrepljen za izražanje a) opozoritve na prehod k drugi misli: in zdaj dovolite, da vam predstavim gosta / zdaj pa še vprašanje. Ali znate vsi plavati b) nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, zdaj pa ne vem, če bodo res prišli / in zdaj se še najdejo ljudje, ki to zagovarjajo 8. navadno v zvezi zdaj — zdaj
izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: zdaj se smeje, zdaj vzdihuje; pesem je bila zdaj žalostna, zdaj vesela; pogledovala je zdaj enega, zdaj drugega; ogledoval si je stavbo zdaj s te, zdaj z druge strani; hodil je zdaj sem, zdaj tja / zdaj gre pot dol, zdaj gor, zdaj se izgubi v goščavi; ekspr. srce ti bosta navdajala zdaj up, zdaj obup 9. ekspr., v zvezi zdaj zdaj izraža, da se bo dejanje zgodilo v najbližji prihodnosti: pridna bodita, zdaj zdaj bomo doma; videti je bilo, da se ji bodo zdaj zdaj ulile solze; zdelo se ji je, da se bo zdaj zdaj zgrudila 10. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi zdaj ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: zdaj ko je lepo vreme, lahko gremo na izlet; zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove; zdaj ko vemo, kje stanuje, ga bomo obiskali 11. v medmetni rabi izraža hip, trenutek, v katerem naj se kako dejanje začne, zgodi: dvignite, zdaj / pozor, pripravljeni, zdaj ● ekspr. zdaj te imam pa čez in čez dovolj naveličan sem te, odveč si mi; pog. zdaj pa imaš, ko si tako nestrpen izraža nezadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. zdaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; ekspr. mislil je že, da bo postal vodja, zdaj pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; star. popotnik se ozre zdaj (in) zdaj okrog sebe kdaj pa kdaj, včasih; sam.: nenehno trajajoči zdaj; čas je sestavljen iz samih zdajev; prim. zazdaj ♪
- zdajáti zdájem, tudi zdájati in zdajáti -em, stil. zdajáti -èm dov., zdajàj zdajájte tudi zdájaj zdájajte; zdajàl tudi zdájal (á á; á á á; á ȅ) z dajanjem po delih porabiti: prihranke je zdajal za zdravnika; vse, kar je imela, je zdajala otrokom ♪
- zdàjci prisl. (ȁ) ekspr. 1. zdaj, tedaj: zdajci nekdo narahlo potrka na okno; zdajci se ji obraz razvedri; zdajci stopi slavljenec na oder / zdajci se je ulil dež / se bova učila? Kar zdajci, če si za to / zdajci je bila vsa njena pozornost usmerjena drugam / zdajci se je ustrašil in zbežal nenadoma / v medmetni rabi in zdajci, glej 2. takoj, nemudoma: začel je brati knjigo, a jo je zdajci odložil; zdajci pojdi domov ● ekspr. polovijo konje in zdajci sedijo vsi v sedlu v trenutku; ekspr. zdajci ta dan se je rešil vseh obveznosti prav ta dan; sam.:
pog. biti tik pred zdajci neposredno pred odločitvijo, začetkom; pog. tega ne delajte tik pred zdajci v zadnjem trenutku ♪
54 79 104 129 154 179 204 229 254 279