Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

daj (176-200)



  1.      vdájanje  -a s () glagolnik od vdajati se: podpreti preobteženo desko zaradi vdajanja / vdajanje ukazom / vdajanje alkoholu
  2.      vdájati se  -am se nedov. () 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehavati ohranjati trdnost: razgret asfalt se je vdajal pod nogami; še malo pritisni, vrata se že vdajajo / preobtežena deska se vse bolj vdaja se upogiba 2. prenehavati ohranjati svojo voljo, stališče in začenjati delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdajati se volji, ukazom koga // navadno v zvezi z v prenehavati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začenjati delati, živeti v skladu z razmerami: z občutkom lastne nemoči se je vdajal v svojo nesrečo; vdajati se v usodo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: vdajati se jezi, obupu; nikar se ne vdajaj skrbem in strahu, vse bo še dobro / vdajati se sanjam, spominom // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: vdajati se alkoholizmu, razvratu 4. prenehavati se bojevati in prihajati pod oblast nasprotnika: sovražnik se je na več frontah vdajal; vojaki so se drug za drugim vdajali / vdajati se sovražniku 5. ekspr. ljubezensko se prepuščati partnerju: vdajala se mu je v ljubezni ● zastar. druge so se vdajale, ona je ostala sama so se poročale, možile; star. zima se ni še nič vdajala ni še nič popuščala vdajajóč se -a -e: zaprl se je sam vase, vdajajoč se svojim mislim in spominom; hoditi po vdajajočem se mahu
  3.      vèleizdája  -e ž (-) jur., v nekaterih državah kaznivo dejanje zoper najvišje organe oblasti, državno ureditev, varnost države: to dejanje je veleizdaja; biti obtožen veleizdaje / dejanje veleizdaje
  4.      vèleizdajálec  -lca [c] m (-) jur., v nekaterih državah kdor naredi kaznivo dejanje veleizdaje: obsoditi veleizdajalca
  5.      vèleizdajálski  -a -o [s tudi ls] prid. (-) nanašajoč se na veleizdajalce: veleizdajalsko dejanje / veleizdajalski proces
  6.      vèleizdájnik  -a m (-) star. veleizdajalec: usmrtiti veleizdajnika
  7.      vèleizdájstvo  -a s (-) jur., v nekaterih državah veleizdajalsko dejanje: obsoditi koga zaradi veleizdajstva
  8.      veleprodája  -e ž () trg. prodaja na debelo: oddelek za veleprodajo / cene v veleprodaji // oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za tako prodajo: vodja veleprodaje
  9.      velikoprodájen  -jna -o prid. () trg., v zvezi velikoprodajna cena cena na debelo
  10.      vzádaj  prisl. (á) star. zadaj: vzadaj so opazili, da je padla; oče in mati sta hodila daleč vzadaj / tam vzadaj je še nekdo
  11.      vzdájati  -am nedov. () zastar. 1. želeti, voščiti: vzdajati komu srečo 2. izdajati: njegov obraz vzdaja bolečino / vzdajati vtis prazničnosti dajati
  12.      daj  prisl. (á) 1. izraža položaj za čim v prostoru: hoditi zadaj; v gledališču sedeti zadaj; manjši stojijo spredaj, večji zadaj; zadrževati se bolj zadaj; čisto, daleč zadaj / šli smo v skupini, dva spredaj, dva zadaj / s prislovnim določilom kraja: otroci se igrajo zadaj na igrišču; sedela je v senci zadaj na vrtu; prišla je iz sobe zadaj na levi / seznam besed je zadaj (v knjigi) 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je glede na določeno smer za drugimi deli, stranmi: rute so si zavezovale zadaj; škornji so zadaj umazani 3. v zvezi od zadaj izraža gibanje ali usmerjenost iz položaja za čim: brcniti koga od zadaj; približati se, priti od zadaj; videla ga je samo od zadaj / slikati koga od spredaj in od zadajbiti zadaj čutim, da je še nekaj drugega zadaj nekaj se skriva za tem; v primerjavi z razvitimi smo daleč zadaj zelo zaostajamo; pog. ta ura je kar naprej zadaj zaostaja; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo; prim. odzadaj
  13.      zadájati  -am nedov. () delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega: zadajati komu rane / zadajati bolečine, skrbi, žalost ● publ. zadajati naloge dajati, nalagati; publ. zadajati vprašanja izpraševati zadájati se star. dajati se najeti za opravljanje določenega dela za plačilo: zadajala se je za deklo
  14.      dajšnji  -a -e prid. (á) knjiž. zadnji: zadajšnji sedež; stopiti skozi zadajšnja vrata
  15.      zakokodájsati  -am dov. () oglasiti se z glasom kokodajs: kokoš je znesla jajce in zakokodajsala // ekspr. oglasiti se z glasom, podobnim kokodajsanju: ni mogla govoriti, le nekaj je zakokodajsala / kaj ne poveš, so zakokodajsale ženske
  16.      zakokodájskati  -am dov. () ekspr. zakokodakati, zakokodajsati: na dvorišču je zakokodajskala kokoš
  17.      zakonodája  -e ž () 1. izdajanje zakonov: sodelovati pri zakonodaji / redko prenesti zakonodajo na drug organ zakonodajno pravico 2. celota zakonov: urediti zakonodajo; republiška, zvezna zakonodaja / kazenska, šolska zakonodaja
  18.      zakonodajálec  -lca [c in lc] m () kdor izdaja zakone: zakonodajalec je skupščina; zakonodajalec je določil stroge kazni // ekspr. kdor daje, določa zakone, obvezna pravila sploh: človek kot sam svoj zakonodajalec / pravopisni zakonodajalec
  19.      zakonodajálka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od zakonodajalec: zakonodajalka je skupščina / odklanjati jezikovno rabo kot zakonodajalko
  20.      zakonodájec  -jca m () star. zakonodajalec: tako kazen je določil zakonodajec / pisatelj je zakonodajec jezika
  21.      zakonodájen  -jna -o prid. (á ā) nanašajoč se na zakonodajo: zakonodajni postopek / zakonodajna pristojnost / zakonodajna, izvršna in sodna oblast; zakonodajno telo
  22.      zakonodájstvo  -a s () star. zakonodaja: proučevati, spremeniti zakonodajstvo
  23.      zakupodajálec  -lca [c in lc] m () kdor da, daje kaj v zakup: pogodba med zakupodajalcem in zakupnikom
  24.      zavdájati  -am nedov. () 1. star., z dajalnikom zastrupljati: opazil je, da mu žena zavdaja / človeštvo si samo zavdaja 2. zastar., z dajalnikom povzročati, vzbujati: njen pogled mu je zavdajal grozo 3. zastar., v zvezi s po zaudarjati, smrdeti: vse v hiši je zavdajalo po starem; brezoseb. zavdajalo je po plesnobi
  25.      zazdàj  in za zdàj prisl. () za ta čas, trenutek: zazdaj bi bilo to dovolj / zazdaj boš delal, kot jaz hočem

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA