Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
daj (1.226-1.250)
- hárfa -e ž (ȃ) glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe ◊ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; muz. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke ♪
- hávelok -a m (ȃ) nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok; moški v haveloku ♪
- hazéna -e ž (ẹ̑) šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno ♪
- hazenášica -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno ♪
- hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
- hé in hè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he ♪
- héjslovánstvo -a s (ẹ̑-ȃ) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo ♪
- hektográf -a m (ȃ) nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: brošura je bila tiskana na hektografu ♪
- hektografírati -am nedov. in dov. (ȋ) nekdaj razmnoževati na hektograf: hektografirati skladbo hektografíran -a -o: hektografirana izdaja dijaškega lista ♪
- helebárda -e ž (ȃ) nekdaj orožje v obliki sulice s široko sekiro in kavljem pod ostjo: straže na obzidju so bile oborožene z dolgimi helebardami; nočni čuvaj s helebardo ♪
- helebardír -ja m (í) nekdaj vojak, oborožen s helebardo: helebardirji so stražili dvižni most ♪
- héler -ja m (ẹ̑) nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar ♪
- heliográf -a m (ȃ) 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje ♪
- heliotróp -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom ♪
- hemoglobín -a m (ȋ) biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina ♪
- héntan -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: hentani paglavec, ta jih ima za ušesi; hentane muhe, kako so sitne / kot kletvica hentana reč, zdaj pa imamo héntano prisl.: to je hentano draga reč; hentano malo mi je do tega / kot vzklik hentano, boš šel proč! ♪
- hêrma -e ž (ȇ) um. glava ali doprsni kip, ki prehaja spodaj v podstavek: herme grških bogov in znamenitih mož ♪
- heroína -e ž (ȋ) 1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame 2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča ♪
- hétman -a m (ẹ̑) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman ♪
- híkori -ja m (ȋ) severnoameriško drevo, ki daje trd, prožen les: les, orehi hikorija / pog. smuči iz hikorija hikorijevega lesa ♪
- hipnóza -e ž (ọ̑) spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi // hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi igralke ♪
- hipohondríja -e ž (ȋ) med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo ♪
- Hipókratov -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ♦ med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča ♪
- híša -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše ♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira
partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše;
mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož
pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪
- híšna -e ž (ȋ) nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: hišna pri grofici // star. gospodinjska pomočnica, sobarica ♪
1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326