Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

daj (1.051-1.075)


  1.      frákelj  -klja in -na [kǝl] m (á) nekdaj prostorninska mera, osmina litra: na dušek je spil frakelj žganja / pog. ali daš za en frakelj? // steklenička za to mero: udaril je po mizi, da je frakelj kar poskočil ♪
  2.      fránkfurtarica  -e ž (ȃ) 1. nav. ekspr., nekdaj črno-rdeče-rumena zastava kot znamenje nemštva: sredi trga so razvili frankfurtarico 2. zastar. hrenovka ♪
  3.      fránkfurtarski  -a -o (ȃ) pridevnik od frankfurtarica: prodajali so razglednice s frankfurtarskimi zastavicami ♪
  4.      fránko  prisl. (ȃ) ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja: cena velja franko / s samostalnikom v imenovalniku prodajati franko meja, namembna postaja s plačanimi stroški prevoza do meje, do namembne postaje ♪
  5.      fránkovski 1 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Franke: frankovski cesar; frankovska nadoblast // zlasti v arabskem okolju, nekdaj evropski, krščanski: vojskovodja je dobro poznal frankovski način bojevanja ♪
  6.      frčáti  -ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim ♪
  7.      fregáta  -e ž (ȃ) voj. vojna ladja, oborožena z lahko artilerijo za zaščito konvojev: konvoj je imel na razpolago fregato in dva rušilca / kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša trijamborna vojna ladja, oborožena s topovi ♪
  8.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
  9.      frizúra  -e ž (ȗ) določena ureditev, razporeditev las, pričeska: ima preprosto frizuro; spremeniti si frizuro / gladka, košata frizura / bubi frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi ♪
  10.      frontálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno ♪
  11.      fúčkati  -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno žvižgati, piskati: deček, vlak fučka fúčkati se nižje pog., s smiselnim osebkom v dajalniku (ne) biti mar, (ne) brigati: turisti se nam fučkajo; to se mi fučka! ♪
  12.      fulgurít  -a m (ȋ) geol. cevasta tvorba v kamnini, ki jo naredi strela: nastanek fulgurita // petr. kamnina, ki obdaja to tvorbo ♪
  13.      funkcionálen  -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska ◊ fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi funkcionálno prisl.: funkcionalno opremiti stanovanje; funkcionalno organizirana družba ♪
  14.      fúnt  -a m (ȗ ū) 1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g: funt zlata // nekdaj utežna enota, približno pol kg: funt mesa je bil po grošu 2. denarna enota Velike Britanije in nekaterih drugih držav: cena v funtih // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote ♪
  15.      fúrija  -e ž (ú) 1. nav. mn., v rimski mitologiji boginja maščevanja: erinije in furije; bežal je, kot bi ga furije preganjale; divjala je kakor furija 2. pog., ekspr. vihrav, razburljiv človek: nekdaj nežna deklica se je spremenila v furijo; takšna furija kot ti ni za k živini 3. pog., ekspr. naglica, razburjenje: s furijo ne boš pri tem nič opravil ♪
  16.      furír  -ja m (í) voj., nekdaj podoficir, ki skrbi za nastanitev in prehrano vojakov: furir polka ♪
  17.      fužína  -e ž (ȋ) nekdaj topilnica železa, navadno s predelovalnico: od fužin se je razlegalo udarjanje kladiv; razvaline fužine ♪
  18.      fužínar  -ja m (ȋ) 1. nekdaj delavec v fužini: pudlarji in drugi fužinarji; kladiva fužinarjev so utihnila // lastnik fužine: fevdalec in fužinar Zois 2. redko železar ♪
  19.      fužínarstvo  -a s (ȋ) nekdaj pridobivanje in predelovanje železa v fužinah: razvoj fužinarstva na Slovenskem ♪
  20.      gábiti se  -im se nedov. (á ȃ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi ♪
  21.      gága  -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov ♪
  22.      gájiti se  -im se nedov. (ȃ) nar. predajati se udobju, razvajati se: omahoval je med mehkužnim občutkom, da bi se gajil, in sklepom, da hoče biti čvrst (J. Galsworthy - O. Župančič) ♪
  23.      galanteríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na galanterija 1: galanterijski izdelki; prodajamo galanterijsko blago in igrače / galanterijska obrt; galanterijska trgovina / galanterijsko usnje ♪
  24.      galanteríst  -a m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec galanterije: zadruga galanteristov ♪
  25.      gálban  -a m (ȃ) knjiž. dišeč smolast izcedek iz perzijskih in afriških kobulnic: prodajali so galban in redke dišave ♪

   926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA