Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
daj (101-125) 
- odspôdaj prisl. (ó) pog. spodaj: odspodaj so vrata zaklenjena; prim. spodaj ♪
- odsprédaj prisl. (ẹ́) pog. spredaj: njeni lasje so odspredaj lepi, gosti, črno rjavi; prim. spredaj ♪
- odzádaj prisl. (á) pog. zadaj: na sliki stoji čisto odzadaj; prim. zadaj ♪
- odzdàj in od zdàj prisl. (ȁ) od tega časa, trenutka: odzdaj bomo mi pazili na to / odzdaj naprej boš delal tukaj ♪
- ôndaj prisl. (ȏ) zastar. takrat: vi ste bili ondaj še sila mladi ♪
- paradájz -a m (ȃ) 1. nižje pog. paradižnik: obirati paradajz 2. žarg., voj. rdeče pobarvana ročna bomba italijanske izdelave: vreči paradajz ♪
- paradájzarica -e ž (ȃ) žarg., voj. rdeče pobarvana ročna bomba italijanske izdelave: za pasom mu je visela paradajzarica ♪
- podája -e ž (ȃ) glagolnik od podati: namesto meta na koš se je odločil za podajo; točna podaja; podaja s krila / zanimiva podaja vloge / obesiti belo zastavo v znamenje podaje ∙ žarg., šport. prestreči podajo podano žogo ♪
- podajáč -a m (á) 1. orodje za podajanje snopov: podajati snope s podajačem; podajač in vile / nasaditi podajač 2. redko podajalec: podajač sena 3. knjiž. zidarski pomožni delavec: zidarji in podajači 4. knjiž., redko pomočnik, pomagač: bil mu je za podajača pri preiskavah / nacistični podajači ♪
- podajálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj podaja, poda: polnilcu podaja podajalec / podajalec in strelec prvega gola ♪
- podajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podajanje: podajalne priprave / podajalna hitrost ♪
- podajálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od podajalec: biti za podajalko ♪
- podajálnik -a [prvi pomen u̯n in ln] m (ȃ) 1. orodje za podajanje snopov: natakniti snop na podajalnik 2. teh. del stroja, priprava za podajanje ♪
- podájanje -a s (ȃ) glagolnik od podajati: priprava za podajanje / napake pri podajanju žoge in streljanju / naravno podajanje besedila / neprisiljeno podajanje vloge / podajanje medčloveških odnosov; nesprejemljivo podajanje razmer ♪
- podájati -am nedov. (ȃ) 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočati, da ta lahko to prime, vzame: podajati opeko pri pokrivanju; podajati polne skodelice skozi okno; podajati snope; podajali so si vedra iz rok v roke / nožice podajajo hrano čeljustim; podajati strojem material / star. jemala je jabolka iz košare in jih podajala otrokom dajala; podajati seno na voz metati, dajati // šport. metati, odbijati žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podajati z glavo; preveč so si podajali in premalo metali na koš 2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi
omogočati seznanitev s čim: v knjigi podaja dogajanje na Primorskem med obema vojnama; v uvodu podaja pregled evropskega slikarstva v tem obdobju / plastično podajati predmete upodabljati ♦ šol. podajati učno snov // z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spravljati kaj v neposredno zaznavno obliko: podajati besedilo; podajati pesem deklamirati / podajati glasbeno delo izvajati; doživeto podajati vlogo igrati // knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: proučil sem zadevo in podajam naslednjo izjavo; podajati poročilo o štiriletnem delu poročati 3. nar. oštevati, pestiti: kaj bi ga podajali, saj vidite, koliko dela ima; ostro je izpraševal
profesorje in hudo podajal študente ● zastar. sivi lasje so mu podajali nekaj častitljivega dajali; knjiž. podajati komu roko dajati; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. veselje in žalost si podajata roko si sledita; nastopata drug ob drugem; ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo podájati se 1. pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: temna obleka se ji je lepo podajala; ruta se ji prav nič ne podaja / tako govorjenje se mu ni podajalo ni bilo primerno zanj; prstan se ji ne podaja ji ni prav 2. star. odhajati, odpravljati se: mladina se
podaja v mesto / smučarji naj se ne podajajo na nevarne terene naj ne hodijo / podajati se na dolgo pot iti / zgodaj se podajajo spat, k počitku gredo // navadno v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podajati se v nevarnost, težave 3. raba peša vdajati se: podajati se močnejšim / podajati se strastem 4. spreminjati položaj, obliko pod pritiskom, težo: deska se je pod koraki podajala; most se pod vozili podaja / kolena se mu pri hoji podajajo / redko sneg se podaja udira ● žarg. poslušal je fante in dekleta, kako se podajajo šalijo, prerekajo; knjiž. podajati se s potepuhi družiti
se; ekspr. podajati se na lahkomiselna pota začenjati ravnati lahkomiselno podájan -a -o: doživeto podajana vloga; jasno podajana snov ♪
- podajáti -dájem, tudi podájati in podajáti -em, stil. podajáti -èm dov., podajàj podajájte tudi podájaj podájajte; podajál tudi podájal (á á; á á á; á ȅ) redko razdati: vse imetje je podajal revežem ♪
- podájen -jna -o prid. (ȃ) upogljiv, elastičen: zelo podajne deske ♪
- podájnost -i ž (ȃ) 1. upogljivost, elastičnost: podajnost jeklene vrvi 2. knjiž., redko uklonljivost: pričakoval je pogum in neustrašenost namesto podajnosti ♪
- posojilodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) fin. kdor da, daje posojilo: podpis posojilodajalca ♪
- posojilodajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od posojilodajalec ♪
- postavodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) star. zakonodajalec: postavodajalci so prepovedali delovanje take organizacije ♪
- predája -e ž (ȃ) 1. knjiž. izročitev: predaja blaga / predaja diplom / predaja podjetij v upravljanje delovnim kolektivom / predaja dolžnosti drugemu prepustitev 2. postopek ob prenehanju opravljanja kake funkcije: prisostvovati predaji; sestaviti zapisnik o prevzemu in predaji ∙ žarg., šol. predaja ključa tradicionalna prireditev, v kateri dijaki zadnjega letnika simbolično izročijo svoje mesto mlajšim 3. prenehanje bojevanja in prihod pod oblast nasprotnikov: predaja postojanke / publ.: obesiti belo zastavo v znamenje predaje vdaje; pogodba o brezpogojni predaji kapitulaciji / publ. reagirati na nasilje s
predajo vdajo, umikom 4. (popolna) ljubezenska prepustitev partnerju: predaja moškemu ◊ šport. predaja štafetne palice; start in predaja predajno mesto ♪
- predájanje -a s (ȃ) glagolnik od predajati: predajanje znanja mladim ljudem / predajanje okupatorjeve vojske / človekovo predajanje v ljubezni / uživala je v predajanju poletnemu ozračju ♪
- predájati -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. izročati, dajati: prijazno jim je predajala šopke / predajati prtljago garderoberju / ta opravek predajam tebi prepuščam / predajati znanje učencem 2. knjiž. pripovedovati, sporočati: predajati taborniška doživetja mlajšim; pesmi so se predajale od rodu do rodu ● publ. predajati besedo drugemu diskutantu prepuščati, dajati; zastar. pridelke so težko predajali prodajali predájati se 1. prenehavati se bojevati in prihajati pod oblast nasprotnikov: ko je izbruhnil požar, so se branilci začeli predajati; neradi so se predajali in odlagali orožje vdajali 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: predajati se branju, sanjarjenju, slikanju / elipt. predajati se glasbi 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: predajati se bolečinam; predajati se navdušenju, veselju, žalosti 4. ljubezensko se (popolnoma) prepuščati partnerju: dekleta se predajajo fantom; predajala se je drugim moškim ● čutil je, da se mu plesalka popolnoma predaja prepušča; publ. predajati se soncu uživati v sončenju, sončiti se ♪
- predájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predajo: odborniki so na predajni seji odstopili ◊ jur. predajno pismo izročilno pismo; šport. predajno mesto mesto, kjer se preda štafetna palica drugemu udeležencu ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
