Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cvenk (14)



  1.      cvènk  cvénka in cvênka m ( ẹ́, é) 1. nav. ed., ekspr. denar: biti brez cvenka; imaš kaj cvenka v žepu; prihraniti si nekaj cvenka / rožljati s cvenkom s kovanci, novci 2. kratek, zveneč kovinski glas: cvenk cekinov
  2.      cvènk  medm. () posnema glas kovancev, stekla: cvenk, je zazvenela razbita šipa
  3.      čvènk  čvênka in čvénka m ( é, ẹ́) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj: lov na čvenk
  4.      cvénkati  -am in cvênkati -am nedov. (ẹ̑; ) 1. cvenketati: kovanci cvenkajo / bahato je cvenkal z denarjem 2. nekdaj igrati za denar z metanjem kovancev v zid: otroci niso cvenkali za denar, ampak za gumbe
  5.      cvenkèt  -éta m ( ẹ́) cvenketanje: cvenket denarcev
  6.      cvenketánje  -a s () glagolnik od cvenketati: cvenketanje v denarnicah / cvenketanje razbite šipe
  7.      cvenketáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) dajati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu cvenketali tolarji // povzročati kratke, zveneče, kovinske glasove: cvenketati s srebrniki / kovanci cvenketajo v nabiralnik cvenketaje padajo
  8.      cvenkljáti  -ám nedov.) cvenketati: po žepih so mu cvenkljali novci / cvenkljati z drobižem
  9.      cvénkniti  -em in cvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) dati kratek, zveneč, kovinski glas: zadel je z železom ob kamen, da je cvenknilo / kovanec je cvenknil na krožnik s cvenkom padel // preh., ekspr. slišno, naglo udariti: cvenknil ga je po ustih
  10.      zacvénkati  -am in zacvênkati -am dov. (ẹ̑; ) zacvenketati: kovanci so zacvenkali / zacvenkal je z drobižem
  11.      zacvenketáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) dati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu zacvenketali kovanci // povzročiti kratke, zveneče, kovinske glasove: zacvenketati z drobižem
  12.      zacvenkljáti  -ám dov.) zacvenketati: drobiž je zacvenkljal / zacvenkljati s kovanci
  13.      plènk  plénka in plênka m ( ẹ́, é) 1. nav. ed., ekspr. denar: imaš kaj plenka ∙ ekspr. živeti brez cvenka in plenka brez denarja 2. kratek, zveneč kovinski glas: plenk sekire
  14.      žvènk  žvénka in žvênka m ( ẹ́, é) 1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: slišati tanke žvenke; šipa se je z žvenkom razletela // žvenketanje: oddaljen žvenk kladiv; žvenk kovancev 2. nav. ed., ekspr. denar: popival je, dokler je bilo kaj žvenka; imeti dosti žvenka in cvenka ● kosa ima pravi žvenk glas ob udarcu po njej kaže na dobro kvaliteto




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA