Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

crka (50-74)


  1.      izpísati  in izpisáti -píšem dov., izpíšite (í á í) 1. namensko prepisati odlomke, podatke iz teksta: izpisati metafore iz pesmi; izpisati podatke iz matične knjige; izpisati si neznane besede / izpisati knjigo 2. napisati vse črke v besedi: v dokumentu je treba ime izpisati // napisati s črkami: izpisati število (z besedo) 3. napisati v celoti, do konca: črke morate izpisati / izpisati stran, zvezek / po zidovih so izpisali parole proti fašizmu napisali ◊ adm. izpisati samoglasnik v stenografiji označiti ga s posebnim znakom izpísati se in izpisáti se 1. prenehati biti član kake organizacije, društva: izpisati se iz društva; izpisati se iz šole, tečaja; elipt. izpisal se je / izpisati se iz volilnega imenika 2. biti v stanju, ko so vsa čustva, občutki, spoznanja zlasti z umetniškim pisanjem že izražena: kritika ugotavlja, da se je pisatelj izpisal izpísan -a -o: izpisani podatki; skrbno izpisane črke; izpisana pisava pisava, pri kateri so črke ustaljeno, individualno izoblikovane ♪
  2.      izpolníti  in izpólniti -im tudi spolníti in spólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) 1. napraviti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo: on zmeraj obljublja, pa nikoli nič ne izpolni / svoje grožnje ni izpolnil; izpolniti besedo, obljubo / izpolniti komu prošnjo ugodno rešiti; to željo ti lahko izpolnim; želja se ji ni izpolnila // napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo: izpolniti dolžnost, povelje, ukaz; izpolniti očetovo voljo / izpolniti normo / stoodstotno izpolniti načrt uresničiti, izvesti, izpeljati / armada je častno izpolnila težavno nalogo opravila / vseh naročil ne morem izpolniti v tako kratkem roku ∙ publ. kandidat ni izpolnil vseh pogojev ni imel kvalitet, ki se zahtevajo, pričakujejo; publ. kongres je izpolnil vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik ♦ šol. izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli 2. vpisati zahtevane podatke, navadno na določena mesta: izpolniti prijavnico / izpolniti obrazec v treh izvodih; izpolniti položnico s tiskanimi črkami, pisalnim strojem / izpolniti rubriko 3. napraviti, da prostor ni več prazen: prazno steno je izpolnil s knjižnimi policami / nova knjiga bo izpolnila vrzel v umetnostni publicistiki / izpolniti izpraznjeno delovno mesto zasesti ga; pren. samo delo in glasba ne moreta izpolniti življenja 4. živeti do določene dobe: pesnik je izpolnil šestdeset let izpolnívši tudi spolnívši zastar.: izpolnivši naročilo, se je vrnil izpólnjen tudi spólnjen -a -o: izpolnjen obrazec; izpolnjeni pogoji; prostor je s tem izpolnjen; ukaz je bil v celoti izpolnjen; izpolnjena želja ♪
  3.      izpolnjeváti  -újem tudi spolnjeváti -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo: izpolnjevati obljube; njegove besede so se začele izpolnjevati / star. božja volja se izpolnjuje nad njim // delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo: izpolnjevati dolžnosti; izpolnjevati ukaze / izpolnjevati normo / izpolnjevati naloge opravljati ∙ publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo 2. vpisovati zahtevane podatke, navadno na določena mesta: izpolnjevati formularje, anketne liste / izpolnjevati obrazce s tiskanimi črkami / izpolnjevati rubrike v prijavnici / izpolnjevati volilne listke 3. delati, da prostor ni več prazen: stike kamnov v zidu izpolnjuje samo zemlja / to pohištvo lepo izpolnjuje prostor; pren. šport in glasba izpolnjujeta njegov prosti čas izpolnjujóč tudi spolnjujóč -a -e: izpolnjujoč svojo domovinsko dolžnost, je padel ♪
  4.      j  [jé in jǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, j jéja tudi j-ja (ẹ̄; ǝ̏) enajsta črka slovenske abecede: mali j; začni z velikim J // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ♪
  5.      ját  -a m (ȃ) lingv. triintrideseta črka glagolske ali ustrezna črka staroslovanske cirilske azbuke: napisati jat // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: prehod jata v dvoglasnik ♪
  6.      jêr  -a m (ȇ) lingv. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, mehki znak: označevati mehkost soglasnika z jerom // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ♪
  7.      jerí  -ja m (ȋ) lingv. devetindvajseta črka ruske ali ustrezna črka staroslovanskih azbuk: napisati, prebrati jeri // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izenačenje ija in jerija ♪
  8.      jôr  in jór -a m (ȏ; ọ̑) lingv. osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, trdi znak: zapisati jor ♪
  9.      jóta  -e ž, tudi neskl. (ọ̑) deveta črka grške abecede: napisati joto ♪
  10.      k  [ká in kǝ] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, k kája tudi k-ja (ā; ǝ̏) dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ♪
  11.      kaligráf  -a m (ȃ) kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisec: po poklicu je bil kaligraf v kraljevi pisarni / kartografski risar in kaligraf ♪
  12.      kaligrafíja  -e ž (ȋ) pisanje z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisje: gojiti kaligrafijo; srednjeveška kaligrafija / kaligrafija ornamentov; pren. v umetnikovem grafičnem izrazu je značilna likovna kaligrafija // redko pisava, rokopis: ponarejena kaligrafija ♪
  13.      kapitélka  -e ž (ẹ̑) tisk. velika črka v velikosti male: prva beseda kitice je postavljena s kapitelkami ♪
  14.      kávka 2 -e ž (ȃ) redko nerazločno napisana črka; čačka: tistih njegovih kavk ne znam prebrati ♪
  15.      kljúka  -e ž (ú) 1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat 2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice // na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko 3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice 4. žarg. negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini 5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral 6. redko vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti 7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko ● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito ◊ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici ♪
  16.      kód  -a m (ọ̑) teh. dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: vsaka črka ima, predstavlja svoj kod; izračunati zapisane kode števil; dešifrirati, sestaviti sistem kodov // sistem takih znakov: sestaviti kod / prevesti sporočilo v kod / zapisati v kodu / črkovni, številčni kod; satelit dobiva povelja v binarnem kodu ♪
  17.      kolonél  -a m (ẹ̑) tisk. tiskarska črka, po velikosti med nonparejem in petitom ♪
  18.      krêpek  in krepák krêpka -o tudi -ó prid., krepkéjši (é ȃ é) 1. nav. ekspr. sposoben opravljati naporno fizično delo; močen: krepek mož; gospodarna in krepka žena; postal je zelo krepek / bil je visok in krepek človek 2. nav. ekspr. opravljen z veliko močjo, silo: krepek odriv; krepek sunek, udarec; s krepkim zamahom se je pognal naprej 3. ekspr. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: beli in krepki zobje / ima krepke prsi / krepke veje drevesa 4. nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo: krepek fant; krepka postava se je komaj prerinila skozi vrata / bila je krepka v telo 5. ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: kuhala je samo krepko hrano / dobili so krepek zajtrk / krepka juha 6. nav. ekspr. ki presega navadno, običajno stopnjo a) glede na obseg, količino: naredil je krepek požirek / krepka disharmonija / pogrezniti se v krepek spanec b) glede na čutno zaznavnost: krepek vonj šmarnic / krepke barve / krepek glas, smeh 7. ekspr. jedrnat, jasen: v svojem delu se je dokopal do krepkega izraza; pisal je v krepkem in sočnem jeziku / krepek humor // evfem. grob, žaljiv: krepki izrazi / krepka kletev, psovka / preganjal je krepko govorico ● ekspr. bil je mož krepkega duha, krepke volje odločen, stanoviten; ekspr. plačati bo moral krepek milijon več kot milijon; zelo veliko; ekspr. krepka laž velika, očitna; ekspr. krepke poteze obraza zelo vidne, izrazite ◊ tisk. krepka črka črka z debelimi potezami krepkó in krêpko 1. prislov od krepek: danes je začelo krepko deževati; krepko držati, prijeti; krepko ga udari; krepko razvit 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: ti se pa krepko motiš; s tem je krepko računal krêpki -a -o sam.: dal mu je nekaj krepkih; kaj krepkega mu povej; ekspr. ta je pa res krepka ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ♪
  19.      krévljica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od krevlja: hodil je s krevljico ♦ lit. krevljica med črkarsko pravdo metelčica ♪
  20.      kurzív  -a m (ȋ) publ. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami; kurziva: za naslov je uporabil kurziv ♪
  21.      kurzíva  -e ž (ȋ) tisk. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami: posamezne besede so bile v kurzivi ♪
  22.      l  [èl in lǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, l êla tudi l-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l ◊ lingv. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] iygovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l ♪
  23.      lámbda  -e ž, tudi neskl. (ȃ) enajsta črka grške abecede: zaznamovati z lambdo [λ] ♪
  24.      lepopísec  -sca m (ȋ) kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami: v tiskarni je delal kot lepopisec ♪
  25.      lepopísje  -a s (ȋ) 1. pisanje z lepimi, čitljivimi črkami; kaligrafija: gojiti lepopisje 2. nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: poučevati lepopisje; zvezek za lepopisje ♪

   1 25 50 75 100 125 150  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA