Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
cmakati (5)
- cmákati -am nedov. (ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč ♪
- pocmákati -am dov. (ȃ) pocmokati: srknil je iz steklenice in pocmakal; zadovoljno pocmakati / pocmakati z ustnicami ♪
- zacmákati -am dov. (ȃ) z ustnicami in z jezikom dati nizke, nezveneče glasove: obliznil se je in zacmakal / zacmakati z jezikom ♪
- cmákanje -a s (ȃ) glagolnik od cmakati: cmakanje in srkanje / v noči se je čulo samo cmakanje čevljev po blatu ♪
- cmakljáti -ám nedov. (á ȃ) rahlo cmakati: otrok je zadovoljno cmakljal in se oblizoval ♪