Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cirkonij (3)

1.      cirkónij  -a m (ọ́) kem. mehka težka kovina sive barve, element Zr: cirkonij je odporen proti toploti ♪
2.      cirkónijev  -a -o (ọ́) pridevnik od cirkonij: cirkonijev silikat; cirkonijeve spojine ♪
3.      cirkón  tudi zirkón -a m (ọ̑) poldrag kamen modro zelene barve: prstan s cirkonom ♦ min. rudnina cirkonijev silikat ♪