Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cipa (59)



  1.      cípa 1 -e ž (í) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: to je čisto navadna, prava cipa; postala je cipa; hodi k cipam; vojaška cipa / zdaj sem ti zoprna, zdaj sem ti cipa / kot psovka cipa nesramna
  2.      cípa 2 -e ž (í) zool. škrjancu podobna ptica iz družine pastiric, Anthus: na Ljubljanskem barju so včasih lovili cipe
  3.      cípar  -ja m () nekdaj lovec na ptice cipe
  4.      cipáriti se  -im se nedov.) vulg. vlačugati se, vlačiti se: s kom se cipari zdaj?
  5.      cipárna  -e ž () vulg. javna hiša: ta hiša bo postala prava ciparna
  6.      cíparski  -a -o prid. () nanašajoč se na cipa1: ima ciparski izraz na obrazu / ciparska kavarna
  7.      cípati  -am nedov.) redko nerodno, težko hoditi: onemogli konji cipajo po cesti
  8.      anticipácija  -e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno ◊ ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; muz. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo
  9.      anticipatíven  -vna -o prid. () ekon. vnaprej plačljiv: anticipativni mesečni obroki
  10.      emancipácija  -e ž (á) pridobitev enakopravnega položaja: boj nerazvitih držav za ekonomsko emancipacijo; nacionalna, politična, rasna emancipacija; težnja po emancipaciji / ženska emancipacija pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; gibanje za emancipacijo žene v družbi / duhovna emancipacija
  11.      emancipacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na emancipacijo: emancipacijsko žensko gibanje / emancipacijska gesla
  12.      márcipan  -a m () gastr. slaščica iz mandeljnov, sladkorja in beljaka: jesti, peči marcipan; košček marcipana
  13.      municipálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na municipij: značilnosti municipalnih oblik / mesto kaže značilnosti municipalne ureditve srednjeveške mestne skupnosti 2. kniiž., redko mesten: ustroj južne Evrope je izrazito municipalen / municipalni uslužbenec
  14.      municipalizácija  -e ž (á) jur., v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost mestne uprave: municipalizacija prevozov v mestih / nacionalizacija in municipalizacija zemlje
  15.      odščipávati  -am nedov. () s ščipanjem odstranjevati: odščipavati poganjke
  16.      čípati  -am tudi -ljem dov., tudičipála (í) 1. s ščipanjem vzdražiti ali povzročiti bolečino: vsega je oščipal 2. s ščipanjem odstraniti:čipati jagode z grozda
  17.      participácija  -e ž (á) knjiž. udeležba, sodelovanje: participacija delavcev pri odločanju; participacija med občinami za pospeševanje kulturnih dejavnosti; participacija in udejstvovanje ljudi v prostem času / ob participaciji občine bodo obnovili spomenik ∙ žarg. plačati participacijo prispevek za zdravstveno storitevekon. participacija pri dohodku
  18.      páščipálec  -lca [c in lc] m (-) nav. mn., zool. pajkovci s širokim členastim zadkom in ščipalnicami na pipalkah, Pseudoscorpionidea: suhe južine in paščipalci / knjižni paščipalec
  19.      poščípati  -am tudi -ljem dov., tudi poščipála (í) 1. drugega za drugim odščipniti: s kleščami je poščipal konice žebljev; poščipati majhne poganjke // skrajšati, zmanjšati: poščipati pujskom parklje 2. ekspr. krajši čas ščipati: rad je otroke malo poščipal
  20.      preščipávati  -am nedov. () s ščipanjem delati dva dela: s kleščami je preščipaval železne obroče
  21.      principál  -a m () v kapitalistični ekonomiki lastnik podjetja; podjetnik: principal tiskarne; principal in njegovi uslužbenci ◊ muz. osnovni orgelski register z ostrim tonom
  22.      principát  -a m () zgod. vladavina s skoraj neomejeno oblastjo rimskega vladarja od cesarja Avgusta do Dioklecijana: doba principata
  23.      priščipávati  -am nedov. () s ščipanjem skrajševati: priščipavati poganjke
  24.      ščipálec  -lca [c in lc] m () 1. zastar. ščipalnik: z nosu mu je padel ščipalec 2. nav. mn., zool. pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones: ščipalci, pajki in pršice / navadni ščipalec
  25.      ščipálen  -lna -o prid. () navadno v zvezi ščipalne klešče kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: uporabljati ščipalne klešče

1 26 51  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA