Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cincav (4)

1.      cíncav  -a -o in cincàv -áva -o prid. (ȋ; ȁ á) pog. omahljiv, neodločen: cincav človek ♪
2.      cíncavec  -vca m (ȋ) pog. omahljivec, neodločnež: boječ cincavec ♪
3.      cíncavost  tudi cincávost -i ž (ȋ; á) pog. omahljivost, neodločnost: njihova cincavost ga jezi ♪
4.      pocincávati  -am nedov. (ȃ) redko v presledkih majati: pijanec pocincava z glavo / preh. pocincavala je otroka na kolenu ♪