Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cinast (10)

1.      cínast  -a -o prid. (ȋ) kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina ♪
2.      dolgokocínast  -a -o [u̯g] prid. (í) ki ima dolge kocine, dlake: dolgokocinasta žival / dolgokocinast kožuh ♪
3.      klobučínast  -a -o prid. (í) star. klobučevinast: klobučinast plašč ♪
4.      kocínast  -a -o prid. (í) nav. ekspr. porasel s kocinami: kocinast obraz; kocinasta brada; prsi je imel zelo kocinaste / zverina ga je zgrabila s svojo kocinasto šapo kosmato / kocinasta kučma s kosmato, dlakavo površino ♪
5.      luščínast  -a -o prid. (í) ki ima luščino: luščinasto seme, zrno ♦ agr. luščinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj ♪
6.      mesečínast  -a -o prid. (í) knjiž., redko svetel od mesečine, mesečen: mesečinasti večeri / mesečinasta pokrajina ♪
7.      pečínast  -a -o prid. (í) knjiž. skalnat: pečinasta planjava / pečinasta stena ♪
8.      tiščínast  -a -o prid. (ȋ) nar. trmast, uporen: vsi iz te družine so tiščinasti ♪
9.      barúsast  -a -o prid. (ȗ) redko kocinast: barusast možakar ♪
10.      mrcína  -e ž (í) slabš. 1. žival, zlasti pes, medved: čigava je ta mrcina; mrcine so začele lajati in se zaganjati vanj; konjska mrcina; kosmata mrcina medved / proč, mrcina (pasja) 2. ničvreden, malovreden človek: mi smo pošteni ljudje, ti si pa mrcina / kot psovka: molči, mrcina; niso se zmenili zanj, pa se jim je, mrcina, maščeval; mrcina, nalagati me je hotel; mrcina mrcinasta ♪