Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ciljati (3)

1.      cíljati  -am nedov. (í) pog. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; meriti: ustrelil je, ne da bi bil ciljal; s kamnom je ciljal v drevo; dobro cilja; pren. iz njegovih pogledov je uganil, da cilja nanj // redko na tihem želeti, pričakovati kaj: na to službo jih več cilja / ekspr. ta pa visoko cilja ♪
2.      pocíljati  -am dov. (í) pog. oceniti lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; pomeriti: pociljal je in ustrelil ♪
3.      cíljanje  -a s (í) glagolnik od ciljati: biti spreten v ciljanju ♪