Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cikati (6)

1.      cíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name // redko na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer 2. redko biti nekoliko podoben čemu, vleči na kaj: barva obleke je modra, a malo cika na zeleno 3. nepreh. zaradi kvarjenja postajati, biti kisel: vino cika ♪
2.      číkati  -am nedov. (ȋ) 1. žvečiti tobak: ded čika in pljuva // pog. žvečiti sploh: kar naprej nekaj čika in melje 2. nizko pljuvati: ves čas čika po tleh ♪
3.      cvrčíkati  -am nedov. (ȋ) redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: Okrog odprtih oken so pa švigale in cvrčikale lastovice (J. Jalen) ♪
4.      počíkati  -am dov. (ȋ) z žvečenjem porabiti: počikati ostanek cigare ♪
5.      cíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od cikati: vedel je, kam leti cikanje; hudobno cikanje in namigovanje / cikanje sadnega vina ♪
6.      číkanje  -a s (ȋ) glagolnik od čikati: njuhanje in čikanje; klobasa tobaka za čikanje ♪