Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cezij (3)

1.      cézij  -a m (ẹ́) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Cs ♪
2.      cezéti  -ím [tudi cǝz] nedov., cêzi tudi cezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: voda ne cezi več; brezoseb. iz rane je spet pričelo cezeti; pren. dnevi cezijo počasi ♪
3.      rubídij  -a m (í) kem. mehka lahka kovina, ki se na zraku vžge, element Rb: rubidij in cezij ♪