Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cevi (326-350)


  1.      piščálka  -e [u̯k] ž (ȃ) preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščalka piska; delati, rezljati piščalke; piskati na piščalko; s piščalko klicati srnjaka; lesena, lončena piščalka; piščalke iz vrbovih mladik; piščalka na tri luknje // temu podobna signalna priprava: dati znak s piščalko / miličniška, železničarska piščalka / opozorilna, svarilna piščalka ◊ muz. intonančna piščalka; šport. sodniška piščalka ♪
  2.      plastificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati, prepajati s tanko plastjo umetne, plastične mase: plastificirati tkanino plastificíran -a -o: plastificiran papir; plastificirana pločevina, tapeta; plastificirana okna in vrata ♪
  3.      platírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. oblagati kovino, snov s tanko plastjo druge kovine, snovi: platirati pločevino; platirati jeklo z aluminijem ♪
  4.      plàv 2 in pláv pláva -o prid. (ȁ á; ȃ á) pog. moder: plav avto, lonec; najraje ima svojo plavo obleko; plavo morje, nebo; ima plave oči / ekspr. vsa je plava od modric ● žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji ◊ gastr. plava riba morska riba navadno slabše vrste plávo prisl.: plavo prebarvane stene; sam.: partizani so ujeli nekaj plavih plavogardistov; spet je naredil plavega neupravičeno je (za en dan) izostal z dela ♪
  5.      plaváč  -a m (á) plavalec: bil je izvrsten plavač, pa slab plezalec ♦ teh. na tekočini plavajoča priprava, ki ureja njen dotok in odtok; pločevinasti plavač ♪
  6.      plaváček  -čka m (á) teh. manjšalnica od plavač: pločevinasti, plutovinasti plavaček na vodi ♪
  7.      plèh  plêha m (ȅ é) nižje pog. pločevina: na dvorišču je bil velik kup pleha / avtomobilski pleh ∙ nižje pog. koliko je povsod tega pleha avtomobilov; neskl. pril.: pleh muzika godba na pihala ♪
  8.      plehnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) nižje pog. pločevinast: plehnata škatla ♪
  9.      plénkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: metal je železne palice na kup, da so plenkale / med kamenjem je plenkala voda // kratko, zveneče udarjati: krogle plenkajo ob pločevino ∙ ekspr. plenkati na klavir igrati ♪
  10.      plín  -a m (ȋ) 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva 2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom ◊ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje ♪
  11.      plinovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje plina: položiti, speljati plinovod; naftovod in plinovod ♪
  12.      pločnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) zastar. pločevinast: pločnata posoda ♪
  13.      pobárvanost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost pobarvanega: pobarvanost poda / pokrajinska pobarvanost Vorančevih del ♪
  14.      pobóbnati  -am dov. (ọ̑) z enakomernim udarjanjem v presledkih, večkrat povzročiti votle glasove: nenadne kaplje so pobobnale po pločevinasti strehi; pobobnati s pestjo, prsti po mizi / ekspr. rahlo je pobobnal po oknu potrkal ♪
  15.      pocíniti  -im dov. (í ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pociniti pločevino pocínjen -a -o: pocinjena žica ♪
  16.      pocínkanje  -a s (ȋ) glagolnik od pocinkati: pocinkanje pločevine ♪
  17.      pocínkati  -am dov. (ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo cinka: pocinkati pločevino pocínkan -a -o: pocinkana žica ♪
  18.      pòd  pôda m, mest. ed. tudi pódu (ȍ ó) 1. obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi: lakirati, loščiti pod; očistiti pod; položiti pod; izrabljen pod; lesen pod; pod iz umetne mase / parketni pod parket / pod avtomobila je načela rja dno; pod vagona je zgorel / cigareto je otresel kar na pod tla; udarjati z nogami ob pod 2. nar. skedenj: spraviti seno na pod; mlatiti na podu 3. mn., geogr. skalnata planota v gorah: na podih sta odložila dereze / Mali podi ◊ agr. pod voza deska, deske, ki se položijo na ogrodje voza; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; les. ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod ♪
  19.      podáljšek  -ška m (ȃ) del česa, s katerim se kaj podaljša: izdelati podaljšek rokavov; zgraditi podaljšek objekta; stekleni podaljšek cevi / pustiti nekaj blaga za podaljšek podaljšanje ◊ lingv. podaljšek osnove; navt. zgornji podaljšek vrhnji del sestavljenega jambora; šport. podaljšek tekme čas, ki se doda določenemu času igre zaradi neodločenega izida, kadar je treba določiti zmagovalca ♪
  20.      podstávek  -vka m (ȃ) 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke ● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju ◊ nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose ♪
  21.      pòdtlák  -a m (ȍ-ȃ) teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je nižji od zunanjega: v cevi nastane podtlak ♪
  22.      pograbíti  in pográbiti -im, in pográbiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjem a) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno; pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku; spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine // ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup // ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd 2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh; z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču // z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela 3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na milico / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar // polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino / pograbila ga je lakomnost 4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili; časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejeti ● star. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadle pográbljen -a -o: pograbljen travnik; stelja je pograbljena ♪
  23.      pokládati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati živini (živinsko) krmo: pokladati konjem, kravam, zajcem 2. raba peša polagati: pokladati obkladke na srce / delavci pokladajo cevi / pokladati pasjanso igrati ∙ star. pokladati komu kaj na srce polagati ♪
  24.      poklepáti  -klépljem dov., poklêplji poklepljíte; poklêpal (á ẹ́) 1. nekoliko sklepati: preden je odšel kosit, je še poklepal koso / nekoliko poklepati srp // s klepanjem izoblikovati, obdelati pločevino: avtoklepar ti bo to takoj poklepal 2. ekspr. pojesti: poklepati kos kruha ♪
  25.      pokosítriti  -im dov. (í ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pokositriti jekleno pločevino pokosítren -a -o: pokositrena posoda ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA