Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cerkve (418)

1.      cerkvén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo ◊ lingv. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom cerkvéno prisl.: cerkveno se poročiti ♪
2.      cerkvénec  -nca m (ẹ̄) star. cerkovnik: cerkvenec stopi iz zakristije; dolgo je bil cerkvenec v stolnici // duhovnik: cerkvenci in menihi ♪
3.      cerkvénik  in cerkveník -a m (ẹ̑; í) zastar. cerkovnik: cerkvenik je že šel zvonit; samostanski cerkvenik ♪
4.      cerkvenják  -a m (á) star. duhovnik ♪
5.      cerkvénopolítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na cerkveno politiko: konkordat je cerkvenopolitična zadeva / dogmatične in cerkvenopolitične določbe ♪
6.      cerkvénopráven  -vna -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na cerkveno pravo: cerkvenopravni predpisi; cerkvenopravna zgodovina ♪
7.      cerkvénoslovánski  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na cerkveno slovanščino: cerkvenoslovanski spomeniki / cerkvenoslovanski jezik cerkvena slovanščina ♪
8.      cerkvénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost cerkvenega: cerkvenost figurativne umetnosti / klerikalna cerkvenost ♪
9.      cerkvénoupráven  -vna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na cerkveno upravo: cerkvenoupravne spremembe ♪
10.      nècerkvén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni cerkven: necerkveni obredi; necerkvena pesem, umetnost ♪
11.      próticerkvén  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je proti cerkvi: proticerkveno delovanje / proticerkveni spisi ♪
12.      stárocerkvénoslovánski  -a -o prid. (ȃ-ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na staro cerkveno slovanščino: starocerkvenoslovanski spomeniki / starocerkvenoslovanski jezik stara cerkvena slovanščina ♪
13.      stárocerkvénoslovánščina  -e ž (ȃ-ẹ̑-ȃ) lingv. stara cerkvena slovanščina: spomeniki v starocerkvenoslovanščini ♪
14.      absolúcija  -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo ♪
15.      agénda  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti 2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda ◊ rel. protestantski cerkveni obrednik ♪
16.      ambón  -a m (ọ̑) rel. vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje svetega pisma ♪
17.      anátema  -e ž (ȃ) rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom; pren. izšla je kritika, polna ostre anateme ♪
18.      anátema  medm. (ȃ) knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema ♪
19.      anatematizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) rel. izobčiti iz Cerkve ♪
20.      apologét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo ♪
21.      apóstol  -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru ♪
22.      apostólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
23.      apostólstvo  -a s (ọ̑) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve ♪
24.      ápsida  in apsída -e ž (ȃ; ȋ) arhit. polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve: romanska apsida; tip enoladijske stavbe s polkrožno apsido / mnogokotna apsida ♪
25.      arhidiakonát  -a m (ȃ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226