Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cere (120)

1.      cereálije  -lij ž mn. (á ȃ) 1. knjiž. žita, žitarice: v cerealijah je le malo vitamina A 2. pri starih Rimljanih slavje v čast boginje Cerere ♪
2.      cerebrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. anat. možganski: cerebralni živci 2. knjiž. umski, razumski: cerebralne in emocionalne asociacije ◊ lingv. cerebralni soglasnik soglasnik, ki se izgovarja z jezikom na trdem nebu ♪
3.      cêrebrospinálen  -lna -o prid. (ȇ-ȃ) anat. nanašajoč se na možgane in hrbtenjačo: cerebrospinalni živci; cerebrospinalna tekočina ♪
4.      ceremoniál  -a m (ȃ) 1. predpisi za potek slavnosti, obredov ali za vedenje pri njih: diplomatski, dvorni ceremonial; ravnati se po določilih ceremoniala / ceremoniar je vstopil in opravil predpisani ceremonial // predpisi za način življenja na dvoru: nadležno mu je bilo živeti po ceremonialu 2. ekspr. velika slovesnost: kongres se je začel z velikim ceremonialom ♪
5.      ceremoniálen  -lna -o prid. (ȃ) slavnosten, obreden: ceremonialna pobožnost / ceremonialen nagovor; ceremonialne kretnje // knjiž. pretirano, nenaravno vljuden: njegovo ceremonialno vedenje odbija ceremoniálno prisl.: ceremonialno se priklanjati ♪
6.      ceremoniálnost  -i ž (ȃ) slavnostnost, obrednost: ceremonialnost sprejema / polagoma se je znebil prisiljenosti in ceremonialnosti ♪
7.      ceremoniár  -ja m (á) kdor vodi slavnosti, obrede: cerkveni, dvorni ceremoniar / ceremoniar je napovedal novega obiskovalca ♪
8.      ceremónija  -e ž (ọ́) ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja // nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij ● ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem ♪
9.      ceremoniózen  -zna -o prid. (ọ̑) ekspr. ki zelo slovesno poteka: ceremoniozen sprejem; ceremoniozno pozdravljanje / ceremoniozen človek ki ljubi ceremonije ceremoniózno prisl.: podal ji je roko in jo ceremoniozno odvedel v dvorano ♪
10.      ceremóniti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) pog. pretirano se ravnati po družabnih pravilih: kdor je lačen, vzame in je in nič ne ceremoni // dajati si veliko dela, skrbi s čim: gostom prijazno postrezite, a nikar preveč ne ceremonite ♪
11.      cerezín  -a m (ȋ) kem. čebeljemu vosku podobna snov iz očiščenega zemeljskega voska: vosek mešati s cerezinom ♪
12.      čerén  -a -o prid. (ẹ̑) redko ki ima veliko čeri: čereni obalni pas ♪
13.      celovečérec  -rca m (ẹ̑) žarg., film. celovečerni film: posneti celovečerec; premiera celovečerca ♪
14.      celovečéren  -rna -o prid. (ẹ́) navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra ♪
15.      kunceréja  in kunčjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo kuncev: pospeševanje kuncereje ♪
16.      kunceréjec  in kunčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev ♪
17.      ovčeréja  tudi ovčjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo ovc: ovčereja in govedoreja ♪
18.      ovčeréjec  tudi ovčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja ovce: govedorejci in ovčerejci ♪
19.      ovčeréjski  tudi ovčjeréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ovčerejce ali ovčerejo: ovčerejske farme / ovčerejska dela ♪
20.      podvečéren  -rna -o (ẹ́) pridevnik od podvečer: podvečerne sape ♪
21.      pólvečéren  -rna -o [u̯v] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezi polvečerna obleka boljša, navadno srednje dolga, ženska obleka za popoldanske ali večerne družabne prireditve: prišla je v polvečerni obleki ♪
22.      povečérek  -rka m (ẹ̑) redko 1. manjši obrok hrane, ki se je pozno zvečer: po ličkanju jim je gospodinja prinesla povečerek 2. kar se je po večerji: ponuditi gostom povečerek ♪
23.      povečéren  -rna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čas po večerji: povečerni sprehodi / povečerno razpoloženje ♪
24.      prašičeréja  tudi prašičjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo prašičev: položaj prašičereje se je izboljšal z uvajanjem novih pasem; govedoreja in prašičereja ♪
25.      prašičeréjec  tudi prašičjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja prašiče: bil je znan kot dober prašičerejec ♪

1 26 51 76 101