Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cere (26-50)

26.      prašičeréjski  tudi prašičjeréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prašičerejce ali prašičerejo: prašičerejska farma ♪
27.      prèdvečéren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na čas pred večerom: predvečerna svetloba / predvečerno vrvenje na ulicah ♪
28.      rdečerépka  -e ž (ẹ̑) knjiž. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom; pogorelček ♪
29.      tisočéren  -rna -o prid. (ẹ̑) tisočkraten: naš trud bo prinesel tisočeren sad // ki je iz tisoč delov, enot: odgovoril ji je tisočeren odmev tisočérno prisl.: tisočerno poplačati ♪
30.      večéren  -rna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na večer: večerni mrak; večerna zarja / večerne ure / večerni sprehod; večerni tečaj; večerni vlak; večerna predstava / večerni časopis večernik; večerni veter večernik; večerna dolga obleka dolga obleka za večerne prireditve; večerna šola od 1950 do 1970 osnovna in srednja šola za odrasle s poukom navadno v večernih urah ∙ zastar. večerna stran jezera zahodna ♦ rel. večerna molitev; zool. večerni pavlinček nočni metulj s podobo velikega modrega očesa na zadnjih krilih, Smerinthus ocellatus ♪
31.      vsakovečéren  -rna -o prid. (ẹ́) knjiž. ki se pojavi, poteka vsak večer: vsakovečerni koncert, obisk; vsakovečerno merjenje temperature ♪
32.      zajčeréja  tudi zajčjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo (domačih) zajcev: ukvarjati se z zajčerejo ♪
33.      zajčeréjec  tudi zajčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja (domače) zajce: navdušen zajčerejec ♪
34.      bernjávs  -a m (ȃ) star. berač¹: siten bernjavs / moje hčere ne bo dobil ta bernjavs ♪
35.      čér  -í ž (ẹ̑) nav. mn. večja, ostra skala: težko se je bilo izogibati nevarnim čerem in pečinam; ladja nasede na čeri; ostanki snega med čermi; koralne, morske čeri; izprane, ostre čeri; samotna čer na pobočju; pren. s prijaznimi besedami se je v pogovoru izogibal nevarnim čerem ♪
36.      drúg  -a -o prid. (ȗ) 1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja: vstopil je drug človek, kot sem ga pričakoval; vsako leto gre v drug kraj na počitnice; zmeraj navede kak drug vzrok / takrat me ne bo doma, pridi raje drug dan; o tem spregovorim na drugem mestu / druge izbire ni; zaenkrat nimam drugega dela // ki se po lastnostih razlikuje od določenega: poizkusiti na drug način; to ga kaže v docela drugi luči; ponekod je šel razvoj popolnoma drugo pot / po nesreči je bil čisto drug 2. nav. mn. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega razlikuje: dolina je ločena od drugega sveta; šole in drugi vzgojni zavodi; ona pa ni kakor so druge ženske; razstavljajo volnene in svilene izdelke ter drugo blago 3. pog. ki ni domač, tuj: na starost je moral živeti pri drugih ljudeh; posestvo je v drugih rokah ● ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. žena je v drugem stanu noseča; ekspr. drug veter je zapihal razmere so se spremenile; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; kmalu bo drugih misli bo spremenil svoje mnenje; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; drugi kraji, druge navade drúg -a -o 1. samostalniška oblika od drug: a) ta mi ni všeč, prosim drugega; ne on, drug mi je pomagal; dolgo sta se razumela, vendar se je poročil z drugo / z zaimkom: vsak dan si izmisli kaj drugega; nismo srečali njega, pač pa nekoga drugega; vsak drug bi se temu uprl b) bolni naj ostanejo doma, drugi pa naj gredo na delo; mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni; nekaj sem prodal, drugo pa razdal; ekspr.: oni gredo, mi drugi pa ostanemo; skrbi me, kaj bo z vami drugimi c) želite še kaj drugega; še dosti drugega bi vam rad povedal / poleg drugega je kupil tudi nekaj igrač; med drugim je povedal tudi tole zgodbo / pri naštevanju: prireditve so se udeležili člani odbora, nekateri sodelavci in drugi; nudi jim hrano, stanovanje in drugo [idr.] č) skrbi za svoje in za druge; pog. njen mož gleda za drugimi / smejati se z drugimi; igrati se z življenjem drugih // z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno: ne pije drugega kakor mleko; drugega ne zna kakor veseljačiti; nihče drug mu ne verjame kakor ti; ekspr. to je neumnost in nič drugega 2. v zvezi z drugi izraža medsebojno razmerje: bojita se drug drugega; treba je drug drugemu pomagati; tri hčere ima, druga je lepša od druge; hodijo, odhajajo, umirajo drug za drugim ● slabš. drug drugega sta vredna oba sta enako slaba; pog. vi se imate dobro, z njim je pa druga njegove razmere, položaj so drugačni, slabši; pog. če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga je opravičljivo; pog. mladičev ni drugega kot tolšča zelo so debeli; pog. ni za drugo, kakor da čepi doma za nobeno drugo stvar ni sposoben; to sem rekel kar med drugim ne da bi posebej poudarjal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega ♪
37.      dúrak  -a m (ȗ) 1. igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri izgubi tisti igralec, ki mu ostanejo karte: igrati durak(a) / vse večere presedi pri duraku // igralec, ki pri tej igri izgubi: že petič zapovrstjo je durak 2. ekspr. omejen, neumen človek: vsi so ga imeli za duraka ♪
38.      dvóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dvor: dvorni služabniki; dvorna palača; dvorna straža / dvorni ceremonial; dvorne spletke / postal je dvorni dobavitelj / služboval je v dunajski dvorni knjižnici / dvorni svétnik v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika; dvorna dama v nekaterih državah naslov za žensko, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico; dvorna pisarna v stari Avstriji urad za zunanjo, notranjo in juridično upravo ter vrhovno sodišče ∙ dvorni norec človek, ki z norčijami zabava vladarja in njegovo spremstvo ♪
39.      dvórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dvor: dvorski vrt; dvorska kočija / dvorski dostojanstvenik / ima dobre zveze z dvorskimi krogi / bil je vajen dvorskega blišča; ne da se mu živeti po dvorskem ceremonialu / dvorska knjižnica ♪
40.      Évin  -a -o prid. (ẹ̑) rel. nanašajoč se na Evo: freska prikazuje prizore iz Adamovega in Evinega življenja ● ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola ♪
41.      fižólkati  -am in fižólkati se -am se [u̯k] nedov. (ọ̑) etn. igrati s fižolom, zlasti špano: po cele večere sta fižolkala ali pa kvartala; otroci fižolkajo ♪
42.      fŕklja  -e ž (ȓ) ekspr. živahno nedoraslo dekle: sprehajal se je z dvema frkljama; spogledljiva šestnajstletna frklja; vede se kakor frklja / kakšne frklje so dandanes dekleta / kot nagovor zmeraj si kaj izmišljaš, frklja // nedoraslo dekle sploh: je še prava frklja / pog. ima same frklje in nobenega fanta hčere ♪
43.      govédarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na govedarje: govedarske hčere ne sme vzeti / težko prenaša njegovo govedarsko govorjenje ♪
44.      govedoréja  -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo goveda: razvoj govedoreje in prašičereje; povečati proizvodnjo v govedoreji ♪
45.      hčerínji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerin ♦ biol. hčerinja celica hčerinska celica ♪
46.      hčerínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba ♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice ♪
47.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
48.      izgóvor  -a m (ọ̑) 1. opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok: iskati, izmisliti si izgovor; najti primeren izgovor za popivanje; pog. vedno ima kak izgovor se izgovarja; ekspr. jalov, prazen izgovor; ekspr. sita je že njegovih večnih izgovorov / z izgovorom, da se ne počuti dobro, je odšel ∙ preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo 2. oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi: jasen, razločen izgovor / zaznamovati izgovor / napisati besedo po izgovoru ♦ lingv. cerebralni izgovor; knjižni izgovor; izgovor širokih samoglasnikov ♪
49.      kobíla  -e ž (í) 1. odrasla samica konja: kobila je zarezgetala; napreči, pognati kobilo / čistokrvna, plemenska kobila; grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen ∙ preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto 2. nizko ženska močne postave, navadno mlajša: zbrale so se same kobile / vse tri hčere so bile prave kobile 3. nar. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: hlod sta položila na kobilo / tesarska kobila // opornik, navadno pri lesenem mostu; mostna koza: med kobilami je tekel potok / mostna kobila ♪
50.      kokošeréja  tudi kokošjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem kokoši: prašičereja in kokošereja ♪

   1 26 51 76 101