Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cera (151-175)


  1.      prerêči  -rêčem dov., prerêci prerecíte; prerékel prerêkla (é) ekspr., z dajalnikom reči, izreči očitke, psovke: kaj vse je prerekla sosedi; vse sem mu prerekel, kar mi je prišlo na misel zelo sem ga ozmerjal, oštel ● star. kar stori, mu prerečejo negativno ocenijo; zastar. slab človek je, ki danes prereče, kar je včeraj rekel prekliče, zanika ♪
  2.      prerékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. jur. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek 2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela prerékati se medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spet se prerekata; prerekajo se za nepomembne reči / včeraj se je prerekala z možem zaradi denarja ♪
  3.      preséči  -séžem dov., presézi presézite; preségel preségla; nam. preséč in presèč (ẹ́) 1. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero: sestavek je presegel navadno dolžino; dnevna temperatura je presegla trideset stopinj Celzija / trpljenje je preseglo meje človeške vzdržljivosti // zvečati se, izboljšati se nad določeno stopnjo, mero: današnji obisk predstave je presegel včerajšnjega 2. opraviti, izpolniti več, kot je določeno: preseči normo; preseči planirani izvoz za tri odstotke / preseči odobreni kredit ♦ šport. preseči rekord doseči v kaki športni disciplini boljši rezultat, kot je bil dosežen pred tem // narediti, da se kaj pojavi nad določeno stopnjo, mero: voznik je presegel dovoljeno hitrost / preseči pooblastila 3. postati boljši, uspešnejši od koga: kmalu je presegel vse sošolce / doseči in preseči koga v znanju; knjiž. prizadeval si je, da bi se presegel 4. knjiž. z napredovanjem priti do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: to politično koncepcijo smo že presegli ● publ. kongres je presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; s to knjigo je avtor presegel vse prejšnje ta knjiga je boljša kot vse prejšnje preséžen -a -o: plan je bil presežen; zastarele in že presežene metode ♪
  4.      preségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30° C / ta zahteva presega moje sposobnosti; naše želje presegajo to, kar lahko dobimo so večje kot to // biti večji, boljši od določene mere: avtorjevo zadnje delo presega vsa prejšnja; današnji dobiček presega včerajšnjega // biti večji, višji kot kaj drugega: ta gora presega vse druge v pogorju; ekspr. sošolce presega za celo glavo 2. opravljati, izpolnjevati več, kot je določeno: presegati norme, plan // delati, da se kaj pojavlja nad določeno stopnjo, mero: presegati dovoljeno hitrost / presegati svoja pooblastila 3. biti boljši, uspešnejši od koga: ta športnik presega vse druge; duševno presegati / po marljivosti, v pridnosti, s pridnostjo presega svojega brata 4. knjiž. z napredovanjem prihajati do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: zdaj presegamo takratna pojmovanja ● ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; o tem ne bom govoril, ker presega okvir mojega predavanja to je več, kot se pričakuje v mojem predavanju ◊ ekon. povpraševanje presega ponudbo; filoz. presegati danost transcendirati presegajóč -a -e: navadne meje presegajoči spori; tipalke, presegajoče dolžino trupa ♪
  5.      presmejáti se  -sméjem se tudi -ím se stil. -sméjam se dov., presméj se in presmèj se presméjte se stil. presméjaj se presmejájte se; presmejál se stil. presméjal se presmejála se (á ẹ́, í, ẹ́) ekspr. v smejanju doseči veliko, preveliko mero: koliko smo se včeraj presmejali ♪
  6.      priglasíti  -ím, tudi priglasíti in priglásiti -im dov., priglásil (ȋ í; ȋ á) 1. sporočiti pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga priglasi k izpitu; priglasiti se za izlet / prostovoljno se priglasiti v vojsko / priglasiti se za kurirja / priglasiti se k besedi 2. knjiž. javiti, prijaviti: priglasiti prireditev; priglasiti zadevo občini / priglasiti odsotnost v treh dneh 3. knjiž. najaviti, napovedati: priglasil ga je ravnatelju; priglasiti se za obisk; priglasil se je že včeraj priglasíti se, tudi priglasíti se in priglásiti se knjiž. (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv; javiti se: priglasiti se sodišču zaradi dedovanja ● knjiž. ob popisu se je priglasila za Slovenko se je izrekla; v društvo se je priglasilo okrog sto novih članov vpisalo priglašèn -êna -o tudi priglášen -a -o: priglašen k izpitu ♪
  7.      priségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priče prisegajo / nekdaj prisegati na boga, meč / ekspr. prisegal je, da se ne šali zagotavljal / dov., kot podkrepitev prisegam, da je res 2. javno, po določenem postopku obljubljati ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjavljati: včeraj so prisegali novi sodniki 3. ekspr. trdno obljubljati: prisegati zvestobo domovini; prisegala sta si prijateljstvo ● ekspr. ne bi prisegal na njegove besede ne zaupam mu popolnoma; ekspr. nekateri so prisegali na njegovo ime zelo so ga cenili, spoštovali prisegajóč -a -e: poslušal ga je, slepo prisegajoč na njegove besede ♪
  8.      prispéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili 2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, odkoder bo nadaljeval pot v Jugoslavijo; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo ● zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali prispèl in prispél -éla -o: v roku prispele prijave; prispela poročila ♦ ptt sporočilo o prispeli poštni pošiljki prispévši star.: prispevši na vrh, se je oddahnil ♪
  9.      pròst  prôsta -o stil. -ó prid., prostéjši in prôstejši (ȍ ó) 1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement // s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote 2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov 3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan stan neporočenih 4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste 5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine 6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge 7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta 8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival 9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu 10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal 11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak ● besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje ◊ anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; lingv. prosti stavek stavek z enim povedkom; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge prôsto stil. prostó prisl.: prosto se gibati; prosto razpolagati z denarjem; prosto stoječa kad; (navajati) prosto po Prešernu ∙ govoriti prosto brez pismene priprave, predloge ♦ šport. plavati sto metrov prosto plavati v kateremkoli slogu, navadno kravl; premet prosto premet brez hipne opore na rokah prôsti -a -o, v predložni zvezi prôsti in prósti sam.: užival je spoštovanje pri prostih in učenih; srečno so prišli na prosto ven; ležati na prostem zunaj; muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje; predstava na prostem / dati komu prôsto in prostó ♪
  10.      puhastolísten  -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezi puhastolistno kosteličevje grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami, Lonicera xylosteum ♪
  11.      púpek  -pka m (ȗ) zool. repata dvoživka z vitkim trupom in ob straneh sploščenim repom, Triturus: opazovati pupke v mlaki; močeradi in pupki / planinski, veliki pupek ♪
  12.      rán  -a -o prid., ránejši (ȃ á) star. zgodnji jutranji: vstajati ob rani uri; rano sonce // zgoden, zgodnji sploh: bila je še rana pomlad / delati od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan / bil je zelo ran, zato je moral počakati / rani krompir; rane in pozne sorte ∙ preg. rana ura - zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi ♦ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; bot. rani mošnjak rastlina suhih travnikov z belimi cveti v socvetjih, Thlaspi praecox ráno prisl.: vstati rano; rano zjutraj ∙ preg. kdor rano vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ♪
  13.      rávno  prisl. (á) nav. ekspr. 1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: ravno on je to storil / ravno tisto obleko bom kupil; avtomobil je ustavil ravno pred hišo / ravno tak je kot oče; ravno tako govori kot njegov brat; danes sem ga ravno tam srečal kot včeraj; ravno toliko vem kot ti / v vezniški rabi: siten je, ravno zato ga ne maram; to bo treba natančno razložiti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov / v povedno-prislovni rabi premalo delamo, to je ravno / v medmetni rabi ravno prav, takoj pridem // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: ne grem s teboj, ravno nalašč ne; obleka mu je ravno prav; ravno toliko časa imava, da greva v trgovino // navadno v zvezi s še izraža omejitev za uresničitev dejanja: zdaj bo ravno še čas, da prideva na ta vlak; skril se je v travi, tako da se je ravno glava še videla / ravno trideset dinarjev imam še za avtobus samo, le 2. v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: ravno klical te nisem, pa če si že tu, tudi prav; dež ni ravno potreben; ravno sprti nismo, prav radi se pa nimamo // izraža nezadostno stopnjo: hrana ni ravno dobra; dekle ni ravno lepo; ni ravno najbolj pameten, je pa priden 3. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravno odpeljal / v vezniški rabi zalotili so ga, ravno ko je vdrl v blagajno 4. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: ravno odhajal je, ko sem prišel / v vezniški rabi ravno ko je hotel vstopiti, ga je nagovoril neznanec 5. natančno, natanko: danes je ravno pet let od očetove smrti; ravno tri metre blaga potrebujem za plašč ● ekspr. zakaj naj plačam ravno jaz izraža nezadovoljstvo, očitek; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; iron. ti se pa ravno spoznaš na te stvari nič se ne spoznaš; ekspr. ravno treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; star. kozarček ti ne bo škodoval, če ga ravno nisi vajen čeprav ♪
  14.      rázen  [zǝn] prisl. (ȃ) 1. izraža izvzemanje: prišel je vsak dan razen včeraj / piše se tudi z vejico: lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo; te mravlje so podobne našim, razen glede velikosti // z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno: ni ga mogoče slišati razen ponoči / piše se tudi z vejico z nikomer nisem govoril, razen z bratom 2. v vezniški rabi, navadno z nikalnico v pomenih kakor pod 1: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli / v kino ne boš šla, razen če greš s prijateljico; drugega mu ne kaže, razen da molči ♪
  15.      rêči  rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če rečem njegovo ime izgovorim, omenim; težko reče r izgovori; še enkrat reči kak stavek ponoviti ga // z dajalnikom s takim dejanjem posredovati komu določeno vsebino: rekel jim je neko besedo, ki je nisem razumel / nikomur ne reče žal besede; reci ji prijazno besedo // povedati: o tem ti ne morem reči dosti novega; v njihovo dobro se mora reči, da so škodo že povrnili 2. izraziti z govorjenjem: da prekine molk, reče: lep dan bomo imeli; pog. ponovite, prosim, kar ste rekel, rekla ste rekli; ali znaš to reči po francosko; rekel mi je, da se kmalu vrne; reči s tresočim, žalostnim glasom / Freud, smo rekli, razlaga vse to s spolnostjo; ali si mu rekel kaj čez čast / kot izraz zadrege kaj sem že hotela reči? Aja, jutri ne morem priti / dober dan, je rekel; rekel je, kje ste bili; takoj odidite, reče po kratkem molku; reci že kaj, no spregovori, ne molči / a tako, je rekel sam pri sebi / knjiž. tako moremo reči s pesnikom tudi mi lahko izrazimo s pesnikovimi besedami tudi mi / pog. radio je rekel, da bo sončno po radiu je bilo napovedano // izraziti s čim sploh: le kaj je rekel mutec; reči (si) z očmi / kaj je hotel reči s tem prizorom povedati, izraziti 3. zatrditi, izjaviti: z isto pravico lahko rečemo, da je boljše ono, ne to / menda ne boste rekli, da to ni res / rekel sem, torej bom dal obljubil sem 4. predlagati, svetovati: piti mu je treba dati, bo morda kdo rekel / poboljšaj se, to je vse, kar ti lahko rečem svetujem, priporočim 5. pog., v zvezi z za vprašati, prositi: reči v kuhinji za hrano / večkrat mi je že rekel za denar 6. z nedoločnikom ukazati, veleti: rekel mu je sesti; elipt. če se hlapcu reče na polje, ne pojde v gozd 7. uporabiti za koga ali kaj a) ime, kot ga izraža dopolnilo: reci mi Tone; psu so rekli Lisko / živel je v Rihemberku, kakor so takrat rekli Braniku b) naziv, poimenovanje, kot ga izraža dopolnilo: vsakemu odraslemu reče stric / rekla mu je lažnivec, slepar / ni vedel, ali bi mu rekel ti ali vi c) izraz, kot ga nakazuje dopolnilo: ciklamam rečejo ponekod korčki; iron. in vi temu rečete pravica; kako se že reče po francosko človek / prinesel je tisto, no, kako se že reče 8. misliti, meniti: kaj bodo pa ljudje rekli; človek bi rekel, da ne zna do pet šteti / glej no, si rečem, močen je / prevelika sreča je lahko tudi v nesrečo, so rekli stari ljudje 9. v zvezi s hoteti uvaja povzetek bistvene vsebine povedanega: skratka, hočeš reči, da to ni res / kaj hočeš reči s temi besedami / star. ta pripovedka hoče reči, da je bil tu nekoč rudnik hoče povedati 10. uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: tako trdijo ljudje, hočem reči, znanci; bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro / na levi, hočem reči, na desni strani // izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: tu gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo / ekspr. živela sta zadovoljno, da ne rečem, srečno 11. nav. ekspr. izraža podkrepitev trditve: lahko rečem, da me še ni razočaral; prebral sem, reči moram, dobro knjigo / nisem mogel, če rečem; to je fant, da se reče; bil si priden, ni kaj reči; pa reci, če ni lep 12. v medmetni rabi, navadno v zvezi ti rečem, vam rečem izraža a) trdno prepričanost: vse bo dobil nazaj, vam rečem / ne boš plačal, ti rečem / povedal bo, rečem, da bo b) opozorilo, svarilo: ne jezi me, ti rečem; rečem vam, dobro premislite // poudarja povedano: ej, to je bilo življenje, ti rečem / smeje se, rečem vam, kot sonce z jasnega neba 13. v zvezi z bi izraža omejitev na samo osebni odnos do česa: čas, rekel bi, stoji; rekel bi, da to ni res 14. v zvezi s kaj imeti določen odnos do česa: ne vem, kaj bi rekel na vse to; kaj naj rečemo pa mi, ki nismo nič dobili / kaj bi rekli k vampom v omaki, je vprašal natakar 15. v zvezi ne bi rekel, težko bi rekel izraža obzirno, omiljeno zanikanje: dobre volje sem. Ne bi rekla; težko bi rekel, da je to res; ne bi rekel, da sem se bal, ampak prijetno mi tudi ni bilo 16. ekspr., navadno v zvezi ni kaj reči, nimam kaj reči izraža, da po mnenju, sodbi koga kdo ali kaj nima slabih lastnosti, pomanjkljivosti: temu avtomobilu ni kaj reči; dekle je pridno in tudi drugače ji nimam kaj reči, pog. ji ni kaj za reč(i) / k temu nimam kaj reči pripomniti / nič mu ni reči, pa vendar ga ne maram; o njej nič ne rečem, pametna je 17. ekspr., v zvezi ne rečem izraža, da osebek sprejema resničnost, veljavnost določenega dejstva, vendar z določeno omejitvijo: saj mi je dobro tu, nič ne rečem, ampak naveličan sem 18. ekspr., v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: recimo, da začne goreti. Kaj boš najprej naredil / recimo, na primer, da mi posodiš pet milijonov. Koliko naj ti vrnem čez eno leto / no, reciva, da imaš prav izraža, da govoreči sprejema kaj kot resnično, mogoče, čeprav se ne odpoveduje dvomu // izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, košarko / marsikaj pogrešam, recimo prijatelje / ne vem, če bi vzdržal, recimo, pet ur 19. ekspr. dati, povzročiti glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: kako reče krava; švrk, reče živalca, in že je ni več / sanje, mu reče odmev; brezoseb. spet je reklo: bum, bum ● ekspr. tega si ne da dvakrat reči to napravi brez obotavljanja; oprostite, tega nisem hotel reči nisem tako mislil, kot sem rekel; ekspr. ne bi mogel reči, kaj mu je ne vem, ni mi znano, kaj mu je; ekspr. s tem seveda nočemo reči, da je vse narobe izraža omilitev povedanega; pog. jaz si pa tudi ne pustim vsega reči izraža ogorčenje, protest zaradi določenih trditev, zlasti slabih; ekspr. ne odstopim od svoje zahteve. Rekel sem o tem ne mislim več govoriti, moja odločitev je dokončna; ekspr. svojega mnenja ne prekličem. Rekli ste s temi besedami ste si sami izbrali, določili neprijetne posledice; ekspr. če bi imel denar, ne bi rekel, tako pa ne bo nič bi stvar sprejel, uresničil; če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; pog. Ameriki je rekel za zmeraj adijo jo je zapustil; ekspr. ni rekel ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; ekspr. niti besede mi ni več rekel, naj ne grem nič več mi ni branil; reci še ti zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; če je tako, rečem da pritrdim, privolim; ekspr. včeraj sta si rekla da sta se poročila; pog. no, bom pa še jaz eno rekel bom pa še jaz nekaj povedal; ekspr. samo še eno reci, pa te udarim samo spregovori, oglasi se še; pog. počakaj, bova eno, kakšno, katero rekla se bova kaj (pametnega) pogovorila; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; publ. kaj bodo pa cene rekle kako bo to vplivalo na cene; ekspr. kar sem rekel, sem rekel izraža, da govoreči vztraja pri svojih besedah, svoji odločitvi; menda velja, kar sva rekla sva se dogovorila, zmenila; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal; če je tako, rečem ne zavračam, odklanjam, zanikam; ekspr. narod je tujcu odločno rekel ne se mu je uprl; ekspr. domači mu za ta dejanja nič ne rečejo ga ne oštejejo, se nanj ne jezijo; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ekspr. dolgo ni rekel nobene je molčal; ni povedal svojega mnenja; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; ekspr. nikogar ni bilo, da bi mu rekel zbogom da bi se poslovil od njega; ekspr. rekel je zbogom svojim načrtom nehal je misliti na njihovo uresničitev; ekspr. vest mu je rekla, da ni naredil prav zavedal se je, da ni naredil prav; ekspr. nekaj mu je reklo, da bo uspel slutil je, zdelo se mu je; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, tako bo neglede na besede, mnenje kogarkoli bo tako; ekspr. reci, kakšen napredek od lani izraža pritrditev, strinjanje; ekspr. reči komu kaj v obraz izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; to lahko rečemo, se lahko reče tudi za druge to velja, drži tudi za druge, o drugih; ekspr. ne rečem dvakrat, da ne bo prišel skoraj gotovo bo prišel; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog. prodaš? Prodam, samo ne vem, koliko bi rekel koliko bi zahteval, kakšno ceno bi postavil; pog. nazaj reči odgovoriti, ugovarjati; zastar. po pravici reči, to je zame nerazumljivo po pravici rečeno; ekspr. reci tako ali drugače, jaz ostanem neglede na tvoje besede, mnenje ostanem; ekspr. takih podjetij je reci in piši petindvajset poudarja presenetljivost navedenega podatka; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; reči in narediti je dvoje reči je lahko, besede uresničiti težje rêči se 1. za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime: po domače se reče pri Baričevih / gostilni se je reklo Lovski rog / da, temu se lahko reče sijajno 2. v zvezi kakor se reče, kot se reče opozarja na rabo kake stalne besedne zveze: živel je in dal drugim živeti, kakor se reče; ni bilo objektivnih razlogov, kot se je temu reklo 3. ekspr., v zvezi bi se reklo biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo: iti zdaj ven, bi se reklo podati se v gotovo smrt / to bi se reklo biti strahopeten 4. ekspr. poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se reče lakota; ali veste, kaj se to reče, če te nihče ne pogleda 5. izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo; se pravi: ženska? Se reče ona; to se reče, da so že nazaj ● naredili so. Smo, se reče prava beseda, izraz je smo; ekspr. ne boj se, to se samo tako reče tega se ne misli, razume dobesedno rekóč: rekoč te besede, je odšla ∙ tako rekoč ekspr. denarja tako rekoč ni več skoraj ni več; ekspr. bil je tako rekoč zmeraj pijan izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti rékši star.: to rekši, se veselo zasmeje; dražili so meščane, rekši: kje imate polža rékše zastar. namreč, natančneje rečeno: pogledal me je od nog do glave, rekše mojo opravo rečèn -êna -o deležnik od reči: nesramno rečena beseda jo je užalila; koliko lepše je to rečeno v izvirniku; kje je pa rečeno, da moram ravno jaz to narediti; s tem seveda ni rečeno, da je edino tako mogoče; še isti dan ali bolje rečeno še isto noč je odpotoval; ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen; odkrito rečeno, tako ne more iti dalje; lani je kraj obiskalo, na okroglo rečeno, deset tisoč turistov; kot že rečeno, se je to zgodilo sredi belega dne // knjiž. omenjen, naveden: do tega smo prišli na osnovi rečenih podatkov / zgodilo se je na rečeni dan dogovorjeni, napovedani ● ekspr. med nama rečeno, všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: kaj je bilo rečenega o tem; v zvezi z dozdaj rečenim me zanima še nekaj ♪
  16.      rogolíst  -a m (ȋ) bot. vodna rastlina z vilastimi listi v vretencih in posameznimi moškimi in ženskimi cveti, Ceratophyllum: mehki, navadni rogolist ♪
  17.      sakrabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ta sakrabolska ženska je vse pokvarila; jezi me to sakrabolsko vreme / kot psovka sakrabolski osel, priti bi moral že včeraj sakrabólsko prisl. zelo, močno: sakrabolsko se je poznalo, da je prišel k hiši ta človek ♪
  18.      salamánder  -dra m (á) knjiž. močerad: tam se plazijo salamandri ◊ gastr. pečica z (električnim) gretjem od zgoraj, za gratiniranje jedi ♪
  19.      sčiníti  -ím in sčíniti -im dov. (ȋ í; í ȋ) nar. očistiti omlačeno žito: do večera so vse sčinili / sčiniti žito ♪
  20.      sêdmi  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu sedem: vstal je sedmi dan po operaciji; sedmi [7.] marec; pismo z dne 7. novembra; ob sedmi (uri) 7h; 19h; v sedmem letu je; VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije / sedmi del celote sedmina ∙ nar. včeraj smo imeli sedmi dan za njim sedmino; ekspr. biti v sedmih nebesih zelo srečen; ekspr. kovati koga v sedmo nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; star. sedma šola sedmi razred nekdanje gimnazije; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film ♦ polit. sedmi člen avstrijske državne pogodbe člen, ki določa pravice slovenske manjšine v Avstriji ♪
  21.      sín  -a stil. -ú m, mn. sinóvi stil. síni; dv. sína in sinóva (ȋ) moški v odnosu do svojih staršev: sin se je oženil; imata tri sinove; roditi sina; to je najmlajši sin; sin edinec; sin in hči / bratov sin nečak; nezakonski, prvorojeni sin; ekspr. še rodni sin ga ni več spoznal; sinov sin vnuk // knjiž., s prilastkom moški a) glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: bil je zvest sin svojega naroda; tujina je zastrupila tisoče naših sinov in hčera b) glede na značilno povezanost s tem, kar izraža prilastek: bil je pravi sin svoje dobe / je vnet sin planin rad hodi v planine ● tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; slabš. izgini, pasji sin hudobnež, zlobnež; pog. on je pravi sin svojega očeta ima določene, zlasti slabe lastnosti očeta v enaki ali še večji meri; preg. kakršen oče, takšen sin; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje ◊ rel. Sin božji, človekov Kristus síne ekspr.: kako je, sine; sine, tako pa ne bo šlo; prim. sine ♪
  22.      sinóči  prisl. (ọ̑) včeraj zvečer: tekma je bila sinoči ob osmih; že od sinoči dežuje // v noči pred današnjim dnevom: sinoči se mi je sanjalo, da sem doma ♪
  23.      sinóčnji  -a -e prid. (ọ̄) ki je bil včeraj zvečer ali včeraj ponoči: spomnil se je sinočnjega pogovora; te ukrepe so sprejeli na sinočnji seji ♪
  24.      skotíti  -ím dov., skótil (ȋ í) 1. pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča: mačka je skotila mladiče / psica skoti tudi dvakrat na leto 2. nizko roditi: slaba mati ga je skotila 3. slabš. povzročiti nastanek česa: vojna je skotila vse te grozote skotíti se 1. pri živalih priti iz rodil: ko se mladič skoti, je moker in slep // začeti živeti ob prihodu iz rodil: to tele se je skotilo včeraj 2. slabš. nastati, pojaviti se: v takih okoliščinah se bo skotila še kaka bolezen / ta načrt se je skotil v njegovi glavi skotèn -êna -o: skoteni mladiči ♪
  25.      skózi  tudi skóz prisl. (ọ̑) 1. izraža premikanje ali usmerjenost z ene strani na drugo a) glede na širino, globino: bila je taka gneča, da sem se komaj prebil skozi; žebelj je prišel skozi, ker si premočno udarjal; rezina kruha je bila tanka, da se je skozi videlo / podplati so bili skozi preluknjani b) glede na omejeno, zoženo površino: ko bomo potovali skozi, se bomo ustavili pri vas; on je zanesljiv, le spustite ga skozi; odprl je vrata, da bi videl skozi; vse je odprto in veter vleče skozi; elipt. tu ne morem skozi / tod skozi še nismo šli; splezaj tu skozi / vlak je peljal skozi predor in ko je bil skozi, je zapiskal 2. pog. nenehno, ves čas: skozi je imel občutek, da je nekaj narobe; skozi se potepa okoli; skozi je zabavljal; tako lepo je, da bi skozi živel tukaj / delati pa tudi ne morem kar skozi; pri bolniku je bedela skozi do jutra 3. nižje pog., navadno v zvezi iti, priti skozi izraža uspešen, pozitiven potek, konec glagolskega dejanja: s tem denarjem ne pridemo skozi; v primerjavi z drugimi ponesrečenci je še dobro prišel skozi; poceni je prišel skozi, čeprav so ga ustavili miličniki; upajmo, da bomo s to ceno prišli skozi; vesela je bila, da je njena prošnja končno šla skozi; pri računstvu še vedno ni znal, čeprav sva šla včeraj petkrat skozi ponovila snov; še vedno to bereš, delaš? Sem že skozi ● dati skozi nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; nižje pog. verjamem mu, saj sem vse to tudi sam dal skozi doživel, prestal; pog. samo še to zadevo spravim skozi jo uredim; žarg., šol. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; pog. lačen je, da se skozi vidi skozenj; pog. skozi ob cesti so stali avtostoparji ob vsej dolžini ceste; nar. njena bolezen ga skozi bolj skrbi vedno bolj; prim. skozinskoz ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA