Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cer (151-175)


  1.      špeceríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na špecerijo: špecerijska trgovina / trgovec s špecerijskim blagom ♪
  2.      špeceríst  -a m (ȋ) v nekaterih deželah trgovec z živili: špeceristi so zaprli trgovine; kupiti pri špeceristu ♪
  3.      teracêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem teraca, teracnih plošč: zaposliti dva teracerja ♪
  4.      teracêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na teracerje ali teracerstvo: teracerska dela ♪
  5.      teracêrstvo  -a s (ȇ) grad. obrt za izdelovanje teraca, teracnih plošč ♪
  6.      tisočér  -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je tisoč vrst: seznam tisočerih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: sonce je odsevalo v tisočerih rosnih kapljah; iz tisočerih ust je slišala odobravanje / dežela tisočerih jezer Finska tisočéro prisl.: streli in kriki so tisočero odmevali od zidov; sam.: pretresla nas je smrt tisočerih ♪
  7.      tisočéren  -rna -o prid. (ẹ̑) tisočkraten: naš trud bo prinesel tisočeren sad // ki je iz tisoč delov, enot: odgovoril ji je tisočeren odmev tisočérno prisl.: tisočerno poplačati ♪
  8.      tisočéro  štev. neskl. (ẹ̑) 1. skupina tisoč enot: zbralo se je tisočero udeležencev 2. ekspr. veliko, mnogo: ta prepad je pogoltnil tisočero življenj / tod je hodilo tisočero in tisočero nog ♪
  9.      ulcerózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. razjeden, čirav: ulcerozno tkivo / ulcerozno vnetje črevesne sluznice ulkusno ♪
  10.      válcer  -ja m (ā) zastar. valček: plesati valcer ♪
  11.      vavčer  tudi voucher -ja [váu̯čer] m (ā) tur. dokument o vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija uporabniku: izdati vavčer ♪
  12.      včéraj  prisl. (ẹ́) 1. prvega dne pred današnjim dnevom: včeraj smo bili v gledališču; včeraj opoldne, zjutraj; včeraj zvečer sinoči; včeraj ob 11. uri; do včeraj ni bilo novic o pogrešanih; kruh je od včeraj včerajšnji, star; spominjam se, kot bi bilo včeraj / od včeraj do danes se stanje ni izboljšalo; včeraj teden bi se morali vrniti 2. nav. ekspr. v (bližnjem) preteklem času, v (bližnji) preteklosti: včeraj je bila še otrok, zdaj je lepo dekle; ljudje, ki jim je še včeraj pomagal, ga ne poznajo več ● knjiž. to so ljudje od včeraj nesodobni, zastarelih nazorov; ekspr. ne podcenjujte jih, ti niso od včeraj niso neizkušeni, naivni; knjiž. njegov sloves ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; sam.: pozabiti na svoj včeraj ♪
  13.      včérajšnji  -a -e prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na dan pred današnjim dnevom: včerajšnji dan; včerajšnji datum / včerajšnji časopis; včerajšnja zabava 2. ekspr. nanašajoč se na (bližnji) pretekli čas, (bližnjo) preteklost: včerajšnji časi / včerajšnji prijatelji so postali sovražniki ● knjiž. včerajšnji ljudje nesodobni, zastarelih nazorov; ekspr. zaupajte nam, saj nismo včerajšnji nismo neizkušeni, naivni; ekspr. bil je še ves včerajšnji, saj je popival celo noč zaradi neprespanosti, prejšnjega dne popite pijače se je slabo počutil, je bil slabo razpoložen; sam.: kritika včerajšnjega ♪
  14.      včérajšnjik  -a m (ẹ́) knjiž. kdor ima nesodobne, zastarele nazore: včerajšnjiki ne razumejo sodobnosti ♪
  15.      včérajšnjost  -i ž (ẹ́) knjiž. (bližnja) preteklost: živeti med včerajšnjostjo in jutrišnjostjo ♪
  16.      včéranji  -a -e prid. (ẹ́) star. včerajšnji: včeranji dan / včeranji dogodek ♪
  17.      večér  -a m (ẹ̑) 1. del dneva ob sončnem zahodu: bil je že večer, ko so se vrnili; do večera je prenehalo deževati; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan; pride proti večeru, na večer, redko pod večer; ekspr. popoldne se nagiba v večer; ob večerih je doma; dolgi zimski večeri; hladen večer / božični ali sveti večer v krščanstvu večer pred božičem; kresni večer večer pred 24. junijem; Silvestrov ali silvestrski večer zadnji večer v letu / preživeti večer doma; ves večer je samo govoril in kadil / kot pozdrav dober večer 2. s prilastkom prireditev, predstava v tem delu dneva: pesniki so pripravili bralni večer; debatni, diskusijski večer; literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; večer sodobne glasbe, poezije / žarg. večeri v operi so razprodani večerne predstave; spoznavni večer družabna prireditev, katere namen je, da se udeleženci med seboj spoznajo 3. ekspr., s prilastkom obdobje upadanja moči: vse doživi svoj večer / večer življenja je preživel na deželi starost ● knjiž. večer se je nižal večerilo se je; zastar. okna so obrnjena proti večeru proti zahodu; preg. ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera vsaka stvar se kdaj konča; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo ♪
  18.      večér  tudi vêčer prisl. (ẹ̑; é) star. zvečer: večer je zaspala za mizo; prišli so včeraj večer ♪
  19.      večéren  -rna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na večer: večerni mrak; večerna zarja / večerne ure / večerni sprehod; večerni tečaj; večerni vlak; večerna predstava / večerni časopis večernik; večerni veter večernik; večerna dolga obleka dolga obleka za večerne prireditve; večerna šola od 1950 do 1970 osnovna in srednja šola za odrasle s poukom navadno v večernih urah ∙ zastar. večerna stran jezera zahodna ♦ rel. večerna molitev; zool. večerni pavlinček nočni metulj s podobo velikega modrega očesa na zadnjih krilih, Smerinthus ocellatus ♪
  20.      večeríti se  -ím se nedov. (ȋ í) brezoseb. prehajati iz dneva v večer: večeri se, kmalu bo noč ♪
  21.      večérja  -e ž (ẹ̑) obrok hrane, ki se jé zvečer: kuhati večerjo; postreči z večerjo; dobra, obilna večerja; večerja za štiri osebe / jesti večerjo večerjati / hladna, mrzla večerja iz hladnih, mrzlih jedi // uživanje tega obroka: večerja je trajala eno uro; iti spat brez večerje / povabiti, priti na večerjo / prirediti poslovilno, slavnostno večerjo ◊ rel. zadnja večerja ♪
  22.      večérjati  -am nedov. (ẹ̑) jesti večerjo: večerjati doma / večerjati ribe ♪
  23.      večérjica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od večerja: kuhati večerjico / povabiti koga na dobro večerjico ♪
  24.      večérka  -e ž (ẹ̄) nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu: po poznem kosilu je bila večerka že kratka; vrniti se sredi večerke; bilo je na večerko ♪
  25.      večérnica  -e ž (ẹ́) 1. zvezda Venera na večernem nebu: večernica miglja na obzorju; svetla večernica 2. knjiž. vrtna ali divja rastlina z jajčastimi, nazobčanimi listi in cveti v grozdih; nočnica: večernica se je razcvetela 3. mn. večerniška povest: brati, pisati večernice / zbirka Slovenske večernice 4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam ◊ zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282 ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA