Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
cepen (13) ![](arw_left.gif)
- čêpen -pna -o (ȇ) pridevnik od čep čêpa: čepna luknja, odprtina ♪
- cepenéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. od mraza otrdevati, dreveneti: prsti mu cepenijo ♪
- čepênje -a s (é) glagolnik od čepeti: od čepenja ga bolijo noge / nezdravo čepenje med štirimi stenami ♦ šport. smučarsko čepenje drža telesa, ki omogoča večjo stabilnost pri vožnji ♪
- dlakocépen -pna -o prid. (ẹ̑) redko dlakocepski: dlakocepen ravnatelj / dlakocepna razprava ♪
- nèrazcépen -pna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno ♦ mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje ♪
- odcépen -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odcep: odcepna postaja / odcepni vod ♦ elektr. odcepna doza; odcepno stikalo ♪
- počépen -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na počep: počepne vaje / počepna stoja ♪
- razcépen 1 -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razcep ali razcepitev: razcepne tendence v društvu / razcepni postopek v rafinerijah ♦ fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju ♪
- razcépen 2 -pna -o prid. (ẹ̄) ki se da razcepiti, razdeliti: težko razcepno poleno ♦ mat. razcepni polinom polinom, ki ga je mogoče razstaviti na faktorje ♪
- čèp čépa m (ȅ ẹ́) šport. stoja na zelo skrčenih nogah; čepenje: vzpon na prste, nato nekaj časa čep ♪
- možíc -a m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od mož: dobrodušen, sključen možic; možic zanemarjene zunanjosti 2. redko palček: možici in kraljična 3. igrača, ki predstavlja moškega: izrezal je marsikakega možica; stiskal je možica iz gumija, da je cvilil 4. strašilo (na njivi), ki predstavlja moškega: v proso postaviti cunjaste možice; slamnat možic 5. žarg., lov. pokončno čepenje živali, zlasti zajca na zadnjih nogah: postaviti možica ◊ alp. kup zloženega kamenja na doseženih višinskih točkah ali za oznako smeri v nepreglednem svetu ♪
- poklèk -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od poklekniti: s poklekom izraziti spoštovanje; poklek na eno koleno // položaj telesa, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: poklek in čepenje / vstati iz pokleka ♪
- smúčarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na smučarje ali smučanje: jugoslovanska smučarska reprezentanca; smučarsko tekmovanje / smučarski čevlji; imel je novo smučarsko opremo; smučarska palica palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; smučarske rokavice / šolarji so se na smučarskih tečajih naučili smučati; smučarski učitelj / lepi smučarski tereni; smučarska središča / smučarska skakalnica ♦ šport. smučarski poleti poleti, pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč; smučarski skoki; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; smučarsko čepenje drža telesa, ki omogoča večjo stabilnost pri vožnji ♪