Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
cene (2698)
- cenéjši -a -e prid. (ẹ̑) primernik od poceni, cenen, cen: odločil se je za cenejši načrt; moka je cenejša; najcenejše blago cenéje in cenéjše prisl.: dela ceneje kakor drugi; sosed daje drva veliko ceneje; najceneje prodajajo na trgu ♪
- cenén -a -o prid. (ẹ̑) ki je po nizki ceni, poceni: ceneni izdelki; cenena delovna sila / star. kupiti za cenen denar za malo denarja; pren. cenen dovtip; lov za cenenimi učinki; cenene fraze; prim. cenejši ♪
- cenénost -i ž (ẹ̑) nizka cena predmetov ali storitev: konkurirati s cenenostjo izdelkov; cenenost konfekcije; cenenost blaga // slabš. majhna vrednost: dobra igra ne more rešiti cenenosti besedila ♪
- izkljúčenec -nca m (ȗ) redko kdor je izključen: izključenci iz organizacije ♪
- izlóčenec -nca m (ọ́) knjiž. izobčenec: počutil se je kot izločenec ♪
- izóbčenec -nca m (ọ̄) rel. kdor je izključen iz cerkve: biti izobčenec // ekspr. kdor je izključen iz kake skupnosti sploh: družbeni izobčenec ♪
- izpuščênec -nca m (é) knjiž. kdor je izpuščen: njegovega očeta ni bilo na seznamu izpuščencev ♪
- izročênec -nca m (é) jur. oseba, izročena drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni ♪
- kŕščenec -nca m (ŕ) rel. kdor je bil krščen ali se pripravlja na krst: krščenca so prinesli v cerkev; krščenci in birmanci // krščen človek v odnosu do svojega botra: obiskal ga je njegov krščenec ♪
- lóčenec -nca m (ọ́) poljud. moški, katerega zakon je bil razvezan, strok. razvezanec: poročila se je z ločencem // v cerkvenem pravu ločeni moški ♪
- mládoporočênec -nca m (ȃ-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: mladoporočenca sta se vselila v novi dom; čestitati mladoporočencema ♪
- múčenec -nca m (ȗ) kdor je mučen: mučitelj in mučenec ♪
- mučênec -nca m (é) 1. rel. kdor je pretrpel mučeniško smrt: mučenci in spoznavalci; pren. vsaka stran je imela svoje mučence ∙ star. na dan štiridesetih mučencev v krščanskem okolju 10. marca 2. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi; mučenik: dotrpel je, mučenec ♪
- naméščenec -nca m (ẹ̑) v nekaterih državah kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti nameščenca; delavci in nameščenci / vodilni nameščenci ♪
- nèupravíčenec -nca m (ȅ-ȋ) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne ♪
- nôvokŕščenec -nca m (ō-ŕ) rel. kdor je bil nedavno, pred kratkim krščen: odrasli novokrščenci ♪
- nôvoporočênec -nca m (ō-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: novoporočenca sta odpotovala ♪
- obdávčenec -nca m (ȃ) kdor je obdavčen: seznam obdavčencev ♪
- odpuščênec -nca m (é) kdor je odpuščen: odpuščenec iz vojske ♪
- okléščenec -nca m (ẹ̄) ekspr. okleščeno drevo: na tleh je ležalo več okleščencev ♪
- omračênec -nca m (é) knjiž., redko duševno bolan človek, duševni bolnik: bolnica za omračence ♪
- onesvéščenec -nca m (ẹ̑) kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku ♪
- opečênec -nca m (é) 1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev 2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom ♪
- opolnomóčenec -nca [u̯n] m (ọ̑) zastar. pooblaščenec: pogodbo je podpisal opolnomočenec te organizacije ♪
- oproščênec -nca m (é) kdor je česa oproščen: davčni oproščenec / izpustitev oproščencev ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226