Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
cene (51-75)
- ščenè -éta s (ȅ ẹ́) 1. slabš. majhen, zanikrn pes: ščene je veselo skakalo; gledal je kot polito ščene boječe, preplašeno // pes sploh: kaj bo s tem starim ščenetom 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: to ščene ne bo nič doseglo ♪
- ščênec -nca m (é) knjiž. ščene: ščenec je lajal / le kaj bo ta ščenec naredil ◊ vet. odščipnjeni vrh podkovskega žeblja ♪
- tláčenec -nca m (ȃ) ekspr. kdor je tlačen, zatiran: družba brez tlačiteljev in tlačencev ♪
- tólčenec -nca [ou̯] m (ọ̑) grad. ročno drobljeno kamenje: mešati pesek s tolčencem ♪
- učênec -nca m (é) 1. kdor se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli: postal je učenec prvega letnika; učenec 2.b razreda / šola ima tisoč dvesto učencev // kdor se tako uči, poučuje, glede na odnos do svojega učitelja: biti Ramovšev učenec; ta univerzitetni profesor zna spodbujati svoje učence k znanstvenemu delu // do 1980 kdor se usposablja za kak poklic, kako obrt: čevljarski, kuharski učenec / učenci v gospodarstvu 2. kdor se pri kom, od koga uči in sprejema njegovo mišljenje, nazor: učenec znanega slikarja, trenerja / v njem je našel zvestega učenca / učenec naturalizma ● knjiž. Eskulapov učenec zdravnik ◊ rel. Kristus in njegovi učenci ♪
- upravíčenec -nca m (ȋ) kdor ima pravico do česa: poravnati zahtevek upravičencem; volilni upravičenec; upravičenec do pokojnine, zavarovalnine; biti na seznamu upravičencev ♦ jur. čekovni upravičenec kdor ima pravico unovčiti ček; služnostni upravičenec ♪
- usmrčênec -nca m (é) knjiž. usmrčen človek: pokopati usmrčence ♪
- zamaščênec -nca m (é) knjiž., ekspr. debel človek: zamaščenci in suhci ♪
- zapuščênec -nca m (é) ekspr. zapuščen človek: obiskovati zapuščence ♪
- zaročênec -nca m (é) zaročen moški: predstavila je svojega zaročenca // nav. dv. in mn. kdor je zaročen: srečanje zaročencev ♪
- zlátoporočênec -nca m (ā-é) nav. dv. in mn. kdor praznuje petdesetletnico poroke: čestitati zlatoporočencema ♪
- zráščenec -nca m (ȃ) min. skupek najmanj dveh kristalov, ki sta pravilno zraščena ♪
- à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos ♪
- abecédar -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko ♪
- absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence ◊ med. krajša nezavest ♪
- absolúten -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega ♪
- administratíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene ♪
- akupresúra -e ž (ȗ) med. zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura ♪
- alêrgičen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na alergijo: alergičen bolnik; alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja; alergična reakcija; pren. vemo, da je alergičen na to vprašanje ♪
- alergíja -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za določene snovi: alergija na beljakovine, za beljakovine ♪
- alíbi tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ) dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi // knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi ♪
- alpáka 1 -e ž (ȃ) 1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake // tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake 2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; neskl. pril.: alpaka volnena tkanina za plašče ♪
- amórfen -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪
- ankéta -e ž (ẹ̑) 1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju: izvesti, organizirati, razpisati anketo; anonimna, pismena anketa; anketa o prometu; anketa med delavci // vprašalna pola: izpolniti, obdelati anketo 2. raba peša posvetovanje izvedencev: sklicati anketo; zbrati se na anketo // komisija: parlamentarna anketa ♪
- anketírati -am nedov. in dov. (ȋ) zbirati podatke ali mnenja o določenem vprašanju: anketirati bralce; anketirati mladino različne starosti anketíran -a -o: dvajset odstotkov anketiranih delavcev se vozi na delo z vlakom; anketirani so bili vsi dijaki; gospodinjsko pomočnico ima komaj vsaka dvajseta anketirana družina; sam.: večina anketiranih je na vprašanje odgovorila pritrdilno ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226