Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
cene (26-50)
- oznáčenec -nca m (ȃ) filoz. označeno: označenec in označevalec ♪
- peščénec -nca m (ẹ̄) nestrok. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom, strok. peščenjak: kip, zgradba iz peščenca ♪
- počaščênec -nca m (é) knjiž. kdor je počaščen: kosilo za počaščence ♪
- pokvéčenec -nca m (ẹ̑) ekspr. izmaličen, iznakažen človek: med berači je bilo tudi nekaj pokvečencev ♪
- pomiloščênec -nca m (é) kdor je pomiloščen: izpustitev pomiloščencev ♪
- ponémčenec -nca m (ẹ̑) kdor je ponemčen: Nemci in ponemčenci ♪
- ponesréčenec -nca m (ẹ̑) kdor se ponesreči: pomagati ponesrečencu; pripeljati ponesrečenca v bolnico; seznam ponesrečencev ♪
- pooblaščênec -nca m (é) kdor je pooblaščen: pooblaščenec za sklenitev pogodbe ♦ jur. pooblaščenec za vročitve kdor je pooblaščen sprejemati uradne spise namesto stranke, nima pa pravice opravljati drugih pravnih dejanj namesto nje ♪
- popáčenec -nca m (ȃ) star. iznakaženec: obraz popačenca je bil čisto izmaličen ∙ star. moralni popačenec pokvarjenec, izprijenec ♪
- poročênec -nca m (é) nav. ekspr. poročen moški: ima razmerje z nekim poročencem // nav. dv. in mn. kdor je poročen: poročenca iščeta stanovanje; napisal je pesem na čast novima poročencema ♪
- posvečênec -nca m (é) rel. kdor je posvečen ♪
- potújčenec -nca m (ȗ) nav. ekspr. kdor je potujčen: tujci in potujčenci ♪
- potúrčenec -nca m (ȗ) kdor je poturčen: Turki in poturčenci ♪
- prenasíčenec -nca m (ȋ) ekspr. prenasičen, presit človek: takim prenasičencem zlepa ni kaj dobro / kulturni prenasičenci ♪
- preobléčenec -nca m (ẹ̑) kdor se obleče v drugo oblačilo, da ne bi bil prepoznan: preoblečenca so kmalu prepoznali ♪
- prepečênec -nca m (é) na rezine narezan in prepečen, posušen kruh: jesti prepečenec; zavitek prepečenca; dati bolniku čaj s prepečencem / masleni prepečenec ♪
- razlaščênec -nca m (é) kdor je razlaščen: plačilo odškodnine razlaščencem ♪
- razporočênec -nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev ♪
- razpuščênec -nca m (é) ekspr. kdor se ne drži določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: razuzdanci in razpuščenci ♪
- sceneríja -e ž (ȋ) celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov ♪
- soóčenec -nca m (ọ̑) jur. kdor je zaslišan istočasno z osebo, ki se je o isti stvari izpovedala drugače: vpisati izpovedi soočencev v zapisnik ♪
- sòučênec -nca m (ȍ-é) redko sošolec: pri izpraševanju je prišepetaval součencu; srečal se je z nekdanjimi součenci ♪
- sòupravíčenec -nca m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom upravičen do česa: navesti vzroke, zaradi katerih preneha pravica do pokojnine drugega soupravičenca ♪
- spáčenec -nca m (ȃ) knjiž. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček: roditi spačenca ∙ knjiž. nravni spačenec pokvarjenec, izprijenec ♪
- svinčénec -nca m (ẹ̄) min., v zvezah: beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; rumeni svinčenec vulfenit ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226