Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cena (506-530)



  1.      nèdograjênost  -i ž (-é) knjiž. nepopolnost, neizdelanost: v mnogih scenah in likih se kaže nedograjenost; organizacijska nedograjenost sistema
  2.      nèdolóčen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni določen: nedoločen rok plačila; datum sestanka je še nedoločen / časovno nedoločen pojav / nedoločena krvna skupina / skleniti delovno razmerje za nedoločen čas brez omejitve, za stalno / obleka nedoločene barve nedoločljivemat. nedoločeni integral integral s spremenljivo zgornjo mejo
  3.      nèdorečèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni dorečen, ni povedan do konca: nedorečena beseda, misel / pogovor je ostal nedorečen / knjiž. nedorečena resnica; sam.: v njenih besedah je ostalo marsikaj nedorečenega
  4.      nèdoživét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika
  5.      nèekonómski  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni ekonomski: neekonomske potrebe / neekonomska dejavnost // neekonomičen, negospodaren: neekonomska poraba energije ♦ ekon. neekonomska cena cena, ki ne ustreza dejanskim stroškom in ne zagotavlja čistega dohodka
  6.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učiteljabot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega
  7.      nèiskán  -a -o prid. (-á) ki ni iskan: v njem je dobil neiskanega zaveznika / knjiž. njegova govorica je sproščena, neiskana
  8.      nèizmalíčen  in nèzmalíčen -a -o prid. (-) ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo
  9.      neizrečèn  -êna -o prid. ( é) star. neizmeren, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem neizrečêno prisl.: neizrečeno se veseliti; neizrečeno dober človek
  10.      nèkrítičen  -čna -o prid. (-í) ki ni kritičen: nekritična ocena filma / imeti nekritičen odnos do česa / zavajati nekritične ljudi / nekritično posnemanje nèkrítično prisl.: nekritično sprejemati pripombe; nekritično uporabiti gradivo
  11.      nènadomestljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se ne da nadomestiti: nenadomestljiv človek; pri tem delu je človek nenadomestljiv / vsaka beseda v teh verzih je natančno določena, nenadomestljiva / to je nenadomestljiva izguba zelo velika
  12.      nènapísan  -a -o prid. (-í) ki ni napisan: izrečena, nenapisana kritika; pismo je ostalo nenapisano / nenapisan roman // nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nenapisani zakoni; nenapisana pravila
  13.      nènasíčen  -a -o prid. (-) knjiž., redko lačen: neprespani in nenasičeni vojaki ◊ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva
  14.      nènatánčen  -čna -o prid. (-) ki ni natančen: pri delu je precej nenatančen / stari merilni instrumenti so nenatančni / nenatančna preiskava; nenatančno izražanje / nenatančni podatki nènatánčno prisl.: nenatančno določena dolžina
  15.      nèobdávčen  -a -o prid. (-) ki ni obdavčen: neobdavčeni dohodki; neobdavčena zemlja / neobdavčeni obrtniki
  16.      nèobičájen  -jna -o prid. (-) nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost nèobičájno prisl.: neobičajno nizka cena
  17.      nèobjektíven  -vna -o prid. (-) ki ni objektiven: neobjektivna ocena, sodba; neobjektivno gledanje na znanost / kritik je bil do pisatelja precej neobjektiven
  18.      nèobrúšen  -a -o prid. (-ú) ki ni obrušen: neobrušen biser; neobrušen kamen / neobrušena peščena zrna / ekspr. fant je še neobrušen / neobrušeni gibi; neobrušeno vedenje
  19.      nèobveščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost
  20.      nèobvézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskemjur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj
  21.      nèočíščen  -a -o prid. (-) ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda ♦ voj. neočiščeno minsko polje
  22.      nèodlóčen  -a -o prid. (-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešenošport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil
  23.      nèokléščen  -a -o prid. (-ẹ̄) ki ni okleščen: neokleščeno drevo / neokleščena veja; pren., ekspr. fant je še precej neokleščen
  24.      nèopravíčen  -a -o prid. (-) 1. ki ni opravičen: neopravičen izostanek od dela ♦ šol. neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti 2. publ. neupravičen: neopravičen očitek, sum nèopravíčeno prisl.: neopravičeno odsoten
  25.      nèosvéščen  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni osveščen: zaostal, neosveščen človek; neosveščena množica / idejno neosveščena pripoved

   381 406 431 456 481 506 531 556 581 606  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA